"Nadaljevali bomo na ulicah, mobilizacija se nadaljuje. Tu smo, v Venezueli," je ob prihodu na letališče v Caracasu, ki ga je v živo prenašala televizija, množici podpornikov dejal Guaidó.

Nato je več tisoč navdušenih privržencev na trgu na vzhodu Caracasa pozval k nadaljevanju protesta proti predsedniku Nicolásu Maduru. "Vlada ne more ustaviti ljudi na ulicah," je dejal in pozval k novim demonstracijam po vsej državi v soboto. "Ne bomo počivali, dokler ne bomo dosegli svobode," je dejal.

ZDA, ki so Guaidója prve priznale kot začasnega predsednika, so ob njegovi vrnitvi v domovino posvarile, da se bodo hitro odzvale na vse grožnje ali nasilje, uperjeno proti Guaidóju. Podpredsednik ZDA Mike Pence je tvitnil, da je varna vrnitev Guaidója v domovino "zelo pomembna za ZDA". "Svet opazuje, začasnemu predsedniku Guaidóju je treba dovoliti, da se varno vrne v Venezuelo," je še zapisal.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je v nedeljo posvarila, da bi kakršni koli ukrepi, ki bi lahko ogrozili svobodo, varnost ali osebno integriteto Guaidója, pomenili veliko naraščanje napetosti in bi naleteli na odločno obsodbo mednarodne skupnosti.

Grozi mu aretacija

Guaidó je na turnejo po državah v regiji odpotoval, čeprav mu je venezuelsko vrhovno sodišče januarja prepovedalo potovanje v tujino, ker proti njemu poteka preiskava zaradi domnevnega kršenja ustavnega reda.

Predsednik Maduro je dejal, da bi lahko Guaidója ob vrnitvi v domovino aretirali. "Ne more kar prihajati in odhajati. Moral se bo soočiti z roko pravice in pravosodje mu je prepovedalo, da zapusti državo," je poudaril v torek.

Opozicijskemu predsedniku nacionalne skupščine je kljub temu 22. februarja uspelo priti v sosednjo Kolumbijo, kjer je skušal voditi akcijo dostave ameriške pošiljke, ki jo ZDA predstavljajo kot humanitarno pomoč, Venezueli.

Nato se je v Bogoti udeležil srečanja držav skupine iz Lime, obiskal pa je še Brazilijo, Argentino, Paragvaj in Ekvador.

Guaidója med 193 članicami Združenih narodov kot začasnega predsednika priznava nekaj več kot 50 držav, tudi tri članice Varnostnega sveta, ZDA, Francija in Velika Britanija. Med članicami najvišjega organa ZN-a pa sta na strani Madura Rusija in Kitajska.