Vlada želi pomoč, dokler se razmere v državi ne stabilizirajo in ne pripravijo vsega, kar je potrebno za izvedbo volitev.

Napotitev mednarodnih sil na Haiti pod okriljem ZN-a bi moral odobriti Varnostni svet ZN-a.
Washington je že sporočil, da "trenutno" ne načrtuje vojaške pomoči Haitiju, poroča BBC. ZDA so potrdile, da bodo na pomoč Haitiju pri preiskavi poslale agente zveznega preiskovalnega urada (FBI) in uslužbence ministrstva za domovinsko varnost. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je dejala, da bodo odpotovali na Haiti čim prej, ZDA pa da bodo še naprej pomagale po svojih močeh. ZDA so že poslale svoje vojake na Haiti po umoru predsednika Vilbruna Guillaumeja Sama leta 1915.

Haitijska policija je sporočila, da je predsednika ubila skupina 28 tujih plačancev, od katerih je 17 aretiranih, trije so ubiti, še osem pa jih je na begu. Med aretiranimi so kolumbijski in dva ameriška državljana haitijskega rodu, ki naj bi napadalcem pomagala kot prevajalca.

Direktor kolumbijske policije general Jorge Luis Vargas Valencia je dejal, da naj bi bilo v umor vpletenih 17 nekdanjih pripadnikov kolumbijske vojske. Kot je sporočil, so Kolumbijce, osumljene vpletenosti v napad na haitijskega predsednika, najela štiri podjetja, ki jih ni imenoval. Na Haiti so pripotovali iz Dominikanske republike. Tudi kolumbijska vlada je Haitiju obljubila pomoč pri preiskavi.

Ameriški in kanadski mediji pa poročajo, da je eden od dveh Američanov haitijskega rodu 35-letni James Solages iz Floride, ki je bil v preteklosti varnostnik na kanadskem veleposlaništvu na Haitiju.

Preiskovalni sodnik Clément Noël je medijem povedal, da sta haitijska Američana povedala, da je skupina najprej nameravala predsednika Moïseja le aretirati, ne pa ubiti. Tožilec iz glavnega mesta Port-au-Prince Bed-Ford Claude je ukazal preiskavo in zaslišanja vseh predsednikovih varnostnikov. Še vedno ni jasno, kako so zatajili pri svojem delu.

Predsednika so napadalci ustrelili na domu v sredo pred zoro, pri čemer so hudo ranili tudi njegovo 47-letno ženo, ki so jo že prepeljali na zdravljenje v Miami.

Dvomi o pojasnilih policije

Medtem nekateri opozicijski politiki in mediji na Haitiju in v Kolumbiji dvomijo o razlagi, da so predsednika ubili tuji plačanci, poroča Guardian.

V petek je Steven Benoit, vidni opozicijski politik in nekdanji senator, za lokalni radio dejal: "Predsednika so umorili njegovi lastni varnostniki, ne Kolumbijci".

Kolumbijski časopis Semana, ki se sklicuje na anonimne vire, poroča, da naj bi Kolumbijci, nekdanji pripadniki vojske, na Haiti prišli po tem, ko so bili najeti za varovanje Moïseja, ki naj bi prejemal grožnje s smrtjo, ne da bi ga ubili.

Drug kolumbijski časopis El Tiempo poroča, da je vir dejal, da posnetki varnostnih kamer na predsedniškem poslopju kažejo, da so Kolumbijci tja prispeli v sredo med 2.30 in 2.40 zjutraj.

"To pomeni, da so prispeli uro in pol po zločinu zoper predsednika," je za časopis dejal vir.

V petek so kolumbijske oblasti imenovale 13 domnevnih kolumbijskih plačancev, ki so jih haitijske varnostne sile zajele in za katere trdijo, da so bili vpleteni v napad. Med njimi je tudi Manuel Antonio Grosso Guarín, nekdanji pripadnik elitne enote kolumbijske vojske, specializirane za urbane protiteroristične operacije, ki se ukvarja tudi z obravnavo primerov s talci in varovanjem pomembnih osebnosti.

Premier: Politični nasprotniki skušajo izkoristiti umor

Začasni premier Claude Joseph je v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP ob tem izrazil razočaranje nad političnimi nasprotniki, ki skušajo izkoristiti predsednikov umor za prevzem politične oblasti.

Pri tem je imel v mislih skupino zakonodajalcev, ki so izrazili podporo predsedniku razpuščenega senata Haitija Josephu Lambertu kot začasnemu predsedniku države in Arielu Henryju, ki ga je Moïse pred smrtjo imenoval za premierja, a Henry še ni prisegel. Josepha je Moïse odpustil.