"Na premog in utekočinjeni zemeljski plin (LNG) bodo uvedene 15-odstotne carine," je sporočilo kitajsko ministrstvo za trgovino in hkrati napovedalo uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz surove nafte, kmetijske mehanizacije, poltovornjakov in vozil, kot so športni avtomobili z motorji z veliko prostornino. Kitajske carine bodo začele veljati v ponedeljek.

Trumpove dodatne 10-odstotne carine na ves kitajski uvoz so začele veljati v torek ob 12.01 po srednjeevropskem času, kitajsko ministrstvo za finance pa je že nekaj minut za tem napovedalo povračilne carine.

Ministrstvo je sporočilo, da bodo nove carine na ameriške izdelke začele veljati 10. februarja.
Kitajska je tudi sporočila, da je začela protimonopolno preiskavo podjetja Google, na seznam "nezanesljivih pravnih oseb" pa je uvrstila družbo PVH Corp, ki ima v lasti blagovne znamke, kot je Calvin Klein, in ameriško biotehnološko podjetje Illumina.

Kitajsko ministrstvo za trgovino in carinska uprava sta sporočila, da bosta začela nadzirati izvoz volframa, telurja, rutenija in molibdena, s čimer želita "zaščititi interese nacionalne varnosti". Kitajska nadzoruje večino svetovne zaloge redkih kovin, ki so ključnega pomena za prehod na čisto energijo.

Kitajska je bila do dodatnih ameriških carin kritična, češ da te kršijo pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ne prispevajo k reševanju težav ter ovirajo normalno gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med državama.

Zaradi ameriških carin je Peking vložil pritožbo pri WTO-ju, da bi zaščitil "svoje legitimne pravice in interese", je še sporočilo ministrstvo za trgovino.

Začetek ponovne trgovinske vojne s Kitajsko

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek v zadnjem trenutku za 30 dni zamaknil uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz Mehike in Kanade, saj sta mu sosedi zagotovili, da bosta sodelovali pri varovanju mej in pregonu kriminala.

Carine za Kitajsko takšnega odloga niso doživele, tiskovna predstavnica Bele hiše pa je dejala, da se bo Trump s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom pogovarjal šele konec tedna.

Trump je v svojem prvem mandatu leta 2018 sprožil dveletno trgovinsko vojno s Kitajsko zaradi njenega trgovinskega presežka, pri čemer so carine na več sto milijard dolarjev vredno blago zamajale svetovne dobavne verige.

Da bi končala trgovinsko vojno, se je Kitajska leta 2020 dogovorila, da bo za ameriško blago porabila dodatnih 200 milijard dolarjev na leto, vendar se je načrt izjalovil zaradi pandemije covida-19, njen letni trgovinski primanjkljaj pa se je povečal na 361 milijard dolarjev, kakor kažejo kitajski carinski podatki, objavljeni prejšnji mesec.

Trump je opozoril, da bi carine lahko še povečal, če Peking ne bo ustavil dotoka opioida fentanila v Združene države. "Upajmo, da nam bo Kitajska nehala pošiljati fentanil. Če tega ne bo storila, bodo carine bistveno višje," je dejal v ponedeljek.

Mehika in Kanada okrepili nadzor meje

V Ottawi in Ciudadu de Mexicu je po odlogu carin zavladalo olajšanje. Tako kanadski premier Justin Trudeau kot mehiška predsednica Claudia Sheinbaum sta dejala, da bosta kot odgovor na Trumpove grožnje s carinami okrepila nadzor na meji.

Mehika se je strinjala, da bo severno mejo okrepila z 10.000 pripadniki nacionalne garde, da bi zajezila tok nezakonitega priseljevanja in tihotapljenja mamil. Tudi Kanada je zagotovila, da bo na meji z ZDA namestila osebje in novo tehnologijo. ZDA so se zavezale, da bodo preprečile trgovino s težkim orožjem v Mehiko, je dejala Sheinbaum.

"Kot predsednik sem odgovoren za zagotavljanje varnosti VSEH Američanov, in to tudi počnem. Zelo sem zadovoljen s tem prvim rezultatom," je Trump zapisal na družbenih omrežjih.

Trump je v nedeljo namignil, da bo njegova naslednja tarča Evropska unija, vendar ni povedal, kdaj bo to. Voditelji EU-ja so v ponedeljek na neuradnem vrhu v Bruslju sporočili, da se je Evropa pripravljena boriti, vendar so hkrati pozvali k razumu in pogajanjem. ZDA so največja trgovinska in naložbena partnerica EU-ja.