Boric je zmagal z večjo prednostjo, kot so mu napovedovale ankete. Kast je priznal poraz in nasprotniku čestital, potem ko je po 99 odstotkih preštetih glasov Boric prejel 56, Kast pa 44 odstotkov.

Odhajajoči predsednik, konservativni Sebastian Pinera, je Boricu javno na televiziji ponudil vso podporo pri tranziciji, ki bo trajala tri mesece. Potomec priseljencev iz Hrvaške (po očetu) in Kataloniji (po mami) bo položaj predsednika namreč prevzel marca prihodnje leto.

"Bom predsednik vseh Čilencev," je dejal Boric na televiziji skupaj s Pinero in zagotovil, da ni "levičarski skrajnež".

Po razglasitvi njegove zmage se je na ulicah prestolnice Santiago de Chile zbralo na desettisoče Boricevih podpornikov. "Smo enotni. Smo upanje. Smo več, ko smo skupaj. Gremo naprej!" jim je po Twitterju kmalu po potrditvi zmage sporočil bodoči predsednik.

Boric med voditelji protivladnih protestov

Prvi krog predsedniških volitev je potekal 21. novembra. Kast je takrat prejel približno 28 odstotkov glasov, Boric pa 26 odstotkov. Volilna udeležba je bila okoli 47-odstotna. Tokrat v drugem krogu je bila medtem 56-odstotna, kar je največ od leta 2012, ko udeležba ni več obvezna.

Boric, ki se je aktivizma loteval že kot študent, je bil eden od voditeljev množičnih protivladnih protestov leta 2019. Zmagal je kot kandidat levega volilnega zavezništva Apruebo Dignidad (Podpiram dostojanstvo), ki želi zvišati davke in povečati socialne izdatke. To zavezništvo vključuje tudi komunistično stranko.

Med kampanjo je zagotavljal, da bo naredil konec neoliberalnemu ekonomskemu modelu, ki ga je pustil za seboj diktator Augusto Pinochet.

Kastov oče nacist, brat Pinochetov svetovalec

Pravnik nemških korenin Jose Antonio Kast medtem prihaja iz vrst Republikanske stranke. Njegov oče je bil nacist, njegov brat Miguel pa eden od vodilnih svetovalcev Pinochetu.

Kast velja za simpatizerja brazilskega skrajno desnega predsednika Jaira Bolsonara in vojaške diktature v Čilu.

Med kampanjo je napovedoval znižanje davkov, omejitev priseljevanja in oster boj proti kriminalu. Za naraščanje kriminala je krivil pribežnike iz Venezuele in s Haitija. Nasprotuje tudi istospolnim porokam in splavu.

Čile, svoj čas gospodarsko najstabilnejša država Latinske Amerike, ima danes eno največjih dohodkovnih vrzeli na svetu – en odstotek prebivalstva ima namreč v lasti 25 odstotkov celotnega bogastva, kažejo podatki ZN-a.moj