Sorodna novica Predsednik Čila: "Oprostite mi ... Dvignili bomo minimalne plače."

Država je po slabem tednu protestov paralizirana: oblasti so v večjem delu države uvedle policijsko uro, na ulicah je vojska, javni prevoz ponekod stoji, motena je oskrba s hrano, pred trgovinami in bankomati se vijejo dolge vrste ljudi. Po državi poteka splošna stavka, ki se ji bodo v četrtek pridružili tudi rudarji, zaposleni pri največjem proizvajalcu bakra na svetu Codelco, ki je eno zadnjih podjetij v državni lasti.

"Gre za eno najhujših socialno-ekonomskih kriz po diktaturi. Celoten Čile je na nogah za spremembe ustave iz obdobja Pinocheta," v pogovoru za MMC pojasnjuje slovenska politologinja in novinarka. Čilenci namreč še vedno čutijo travme iz obdobja diktature Augusta Pinocheta, ko je vojaški režim zaprl in mučil več deset tisoč političnih zapornikov, 4.000 ljudi je umrlo ali izginilo.

Diktatura je med letoma 1973 in 1990 pod vodstvom "čikaških fantov", čilskih študentov slovitega ameriškega ekonomista Miltona Friedmana, popolnoma prestrukturirala gospodarstvo po načelih prostega trga – kar je vključevalo privatizacijo državnih podjetij, ekonomsko liberalizacijo in stabilizacijo inflacije.

Čile, poskusni zajček neoliberalizma, je postal ena najbogatejših držav Južne Amerike, vendar je sistem povzročil tudi razkol med bogatim in revnim slojem, sogovornica pojasnjuje ozadje dogajanja, ki je privedlo do protestov.

Povprečna plača 500 evrov ob slovenskih stroških življenja

Danes je tako povprečna plača Čilencev od 400 do 600 evrov, povprečna pokojnina 120 evrov, medtem ko voditelji države in zasebnih podjetij – denimo direktorja podzemnih železnic, kjer so se protesti začeli – v žep pospravijo tudi po 20.000 evrov mesečno. Stroški življenja v Čilu so ob tem po oceni sogovornice višji kot v Sloveniji. Kilogram kruha stane dva evra, najemnina za sobo je okoli 200 evrov.

"Gre za protest vseh Čilencev, ki niso bogati," pojasnjuje Tanja Cirman. Protestniki zahtevajo odstop predsednika Sebastiána Piñere, umik vojske z ulic, začetek dialoga z vlado in modifikacijo ustave. Ta je bila z namenom večje demokratičnosti spremenjena po padcu vojaške diktature, a v svojem bistvu, predvsem na področjih neoliberalizma in človekovih pravic, ostaja Pinochetova, meni sogovornica.

Protestniki zahtevajo ukinitev zasebnega lastništva obsežnih vodnih virov iz ledenikov Patagonije, ukinitev oz. reformo zdaj zasebnega pokojninskega sklada in javno dostopno šolstvo, ki je zdaj v večji meri plačljivo. Na to so mladi opozarjali že na največjih študentskih demonstracijah leta 2006, v tako imenovani pingvinski revoluciji.

Povod za začetek protestov je bila podražitev vozovnice podzemne železnice v glavnem mestu Santiago de Chile. Protestniki so sprva bojkotirali nakup vstopnice, nato pa zažgali vlak podzemne železnice. V petek so izbruhnili siloviti spopadi med policijo in protestniki, ki so zažigali postaje podzemne železnice in ropali trgovine.

Predsednik Piñera je zaradi protestov razglasil izredne razmere v več delih države in na ulice poslal vojsko, ki je odgovorila z nasiljem – pred kratkim so proti oboroženim silam sprožili obtožnico glede mučenja, nasilja in ubojev, minister za pravosodje pa je napovedal preiskavo. V času protestov je umrlo že 18 ljudi.

Cirmanova ob tem poudarja, da velik del protestov, predvsem po manjših mestih v državi, poteka mirno. Protestniki nezadovoljstvo večinoma izražajo s tolčenjem po posodah.

Nasilje "edino orožje v rokah ljudstva"

Sogovornica, ki živi v kraju San Pedro de Atacama, je v torek obiskala bližnji kraj, čilsko prestolnico rudarstva Calama na severu države, kjer so ponoči potekali protesti.

Vojska skuša protestnike pregnati z ulic s streljanjem in uporabo ogromnih količin solzivca, ki jih je v zraku čutiti tudi sredi prihodnjega dne.

Protestniki so se znova zatekli k uničevanju lastnine, zažgali so stavbo občine, vendar je po mnenju sogovornice to "edino orožje, ki ga ima ljudstvo v rokah oziroma edini pritisk, ki ga lahko vrši na vlado".

Predsednikove reforme nezadovoljive

Predsednik Piñera je danes po dobrem tednu protestov in 18 smrtnih žrtvah le predstavil sveženj reform, kot so dvig minimalne plače in višji davki za bogate, vendar gre po besedah Cirmanove le za "lepotne popravke" in razveljavljanje lastnih ukrepov, kot je zvišanje cen elektrike.

Predstavljeni ukrepi po mnenju sogovornice Čilencev ne bodo prepričali. Ob tem spomni še na besede znanca zgodovinarja, ki svari, da se je do zdaj še vsaka vstaja čilskega naroda končala s pokolom, in izrazi upanje, da tokrat ne bo tako.