Maduro je v intervjuju za BBC dejal, da ZDA hujskajo k vojni, da bi lahko zasedle Venezuelo. ZDA in večina zahodnih vlad so priznale opozicijskega voditelja Juana Guaidoja, ki se je sam oklical za začasnega predsednika.

Maduro je pod vse večjim pritiskom, tako s strani opozicije kot s strani mednarodne skupnosti, da razpiše predčasne predsedniške volitve. Medtem je Guiado pozval k novim protivladnim protestom.

Odnos med ZDA in Venezuelo je bil napet, že preden je Trumpova administracija kot prva priznala Guaidoja za začasnega voditelja ‒ pozneje se je izkazalo celo, da je bila poteza Guaidoja, do takrat precej neznanega opozicijskega politika, popolnoma usklajena z Belo hišo.

V odgovor na Trumpovo priznanje je Venezuela pretrgala diplomatske vezi z ZDA, Trump pa je dejal, da vojaško posredovanje v Venezueli "ostaja opcija" ‒ s čimer se je strinjal tudi Guaido.

V enem redkih intervjujev je Maduro dejal, da upa, da bo "svetovno javno mnenje premagalo to ekstremistično skupino v Beli hiši". "Gre za politično vojno, vojno ameriškega imperija, vojno interesov skrajne desnice, ki vlada danes, Ku Klux Klana, ki vlada v Beli hiši, da bi prevzeli Venezuelo," je povedal Maduro.

Na vprašanje novinarke, ali meni, da je Trump belski supremacist (zagovornik bele nadvlade), pa: "Da, je, javno in odkrito. Sovražijo nas, ponižujejo nas, ker verjamejo le v svoje lastne interese in v interese ZDA."

ZDA bi venezuelsko nafto

ZDA so na čelu držav, ki izvajajo mednarodni pritisk na Madura, poleg tega pa so Venezuelo, ko se je pred petimi leti znašla v krizi zaradi nizkih cen nafte, glavnega vira dobička, pahnile v še hujšo krizo, ko so ji naložile ostre gospodarske sankcije, tudi proti državni naftni družbi PDVSA.

ZDA in zaveznice Madurovo vlado tudi obtožujejo volilnih kršitev ter uporabe sodišč in varnostnih sil za zatiranje politične opozicije. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je Madurovo vlado označil za "katastrofalno diktaturo", državni svetovalec za nacionalno varnost John Bolton pa je dejal, da se Maduro "nezakonito oklepa moči".

Bolton pa po drugi strani tudi ne skriva, da se hočejo ZDA polastiti venezuelske nafte, saj je v intervjuju za ameriške medije dejal, da trenutno potekajo pogovori z večjimi ameriškimi podjetji, da bi bilo "za nas precej bolje, če bi lahko imeli v Venezueli ameriška podjetja, ki bi črpala nafto".

O humanitarni pomoči: "Šarada"

Čeprav Venezuelci že leta trpijo pomanjkanje osnovnih potrebščin, kot so hrana in zdravila, je Maduro nedavno zavrnil prihod tuje humanitarne pomoči v državo, kar je sicer organizirala opozicija. Kot pravi, je Venezuela sposobna zadostiti vsem potrebam svojega ljudstva in ji ni treba "prosjačiti nikogar".

Od začetka venezuelske krize leta 2014 je državo zapustilo tri milijone ljudi (10 odstotkov prebivalstva), Guaido pa pravi, da več kot 300.000 Venezuelcem "grozi smrt".

Maduro, ki za krizo krivi ameriške sankcije, pravi, da so ZDA načrtno ustvarile humanitarno krizo, da bi upravičile vojaško posredovanje. "To je del šarade. In zato jim, z vsem spoštovanjem, sporočamo, da ne želimo njihovih drobtinic, njihove strupene hrane, njihovih ostankov."

ZN-ov poročevalec: Sankcije kot zločin

Da so za stanje v Venezueli korenito krive tudi ZDA, meni tudi Alfred De Zayas, ZN-ov poročevalec, ki je bil v državi med letoma 2017 in 2018.

De Zayas je v svojem poročilu kritiziral venezuelsko odvisnost od nafte, slabo vladanje in korupcijo, a je hkrati tudi ugotovil, da "gospodarska vojna" ZDA in njenih zaveznic krizo resno zaostruje.

"Dandanašnje gospodarske sankcije in blokade se lahko primerjajo s srednjeveškimi obleganji mest," je zapisal. "Sankcije 21. stoletja skušajo spraviti na kolena ne le mesto, ampak suverene države."

Ob tem je priporočal, da Mednarodno kazensko sodišče sproži proti ZDA preiskavo, saj bi ameriške sankcije lahko pojmovali kot zločin proti človečnosti.

O novih volitvah? "Čemu?"

Maduro, ki je na oblasti od Chavezove smrti leta 2013, je bil lani znova izvoljen za drugi mandat, a so volitve zaznamovale obtožbe nedemokratičnosti in prirejanja rezultatov. Velik del opozicije je sicer volitve bojkotiral, Maduro pa je prejel 67 odstotkov glasov.

Guaido, predsednik opozicijske narodne skupščine, se je 23. januarja oklical za predsednika, pri čemer se je skliceval na 233. člen venezuelske ustave, ki to dopušča, če predsednik "opusti" svoj predsedniški položaj oz. velja za nelegitimnega.

Maduro, ki ima med drugim podporo Turčije, Rusije, Kitajske in, kar je ključnega pomena, venezuelske vojske, je za BBC dejal, da ne vidi potrebe po predčasnih predsedniških volitvah. "Kakšna je logika, razlog za ponovitev volitev?" sprašuje. "Kakih deset vlad, ki podpirajo Guiadoja, skušajo ustoličiti vlado, ki je nihče ni izvolil. Skrajneži v Beli hiši so si zadali misijo, da izvedejo državni udar v Venezueli."