"Amerika in svet sta izgubila izjemnega voditelja, državnika in humanitarnega delavca," je sporočilu za javnost, ki ga je objavila Bela hiša, poudaril Biden. Pozneje je v televizijskem nagovoru dodal, da je Carter "živel življenje, ki se ne meri z besedami, ampak z dejanji". "Dobro bi bilo, če bi se vsi trudili biti podobni Jimmyju Carterju," je dejal. "Več kot šest desetletij smo imeli čast, da smo Jimmyja Carterja imenovali dragi prijatelj. Toda tisto, kar je izjemno pri Jimmyju Carterju, je to, da so ga milijoni ljudi po vsej Ameriki in svetu, ki ga nikoli niso srečali, imeli za svojega dragega prijatelja," je še dodal.

"Predsednika Jimmyja Carterja je vodila globoka in neomajna vera v Boga, Ameriko in človeštvo," je dejala podpredsednica Kamala Harris in dodala, da je nekdanji predsednik spomnil Američane in svet, da je moč v spodobnosti in sočutju.

Sorodna novica Umrl je nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter

Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je poudaril, da Američani Carterju dolgujejo hvaležnost. V zapisu na družbenem omrežju Truth Social je priznal, da se z njim filozofsko in politično ni strinjal, da pa je spoznal, da je resnično ljubil in spoštoval ZDA in vse, kar predstavlja. "Izzivi, s katerimi se je Jimmy spopadel kot predsednik, so se pojavili v ključnem času za našo državo in naredil je vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi izboljšal življenja vseh Američanov. Za to smo mu vsi dolžni hvaležnost," je dejal Trump. "Zelo si je prizadeval, da bi Amerika postala boljši kraj, in zato ga zelo spoštujem," je dodal.

Carterju, ki je ZDA vodil med letoma 1977 in 1981, se je v nedeljo poklonilo tudi več nekdanjih ameriških predsednikov.

Bill Clinton je poudaril, da si je Carter neutrudno prizadeval za boljši in pravičnejši svet. George W. Bush je dejal, da je dostojanstveno opravljal svojo funkcijo, njegova prizadevanja, da bi za seboj pustil boljši svet, pa se niso končala z njegovim predsedniškim mandatom. "Naučil nas je, kaj pomeni živeti milostno, dostojanstveno, pravično in služabniško življenje," pa je poudaril Barack Obama.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da je 39. predsednik ZDA zgodaj spoznal, da sta zaščita našega skupnega planeta in spodbujanje svetovnega javnega zdravja ključna za interese nacionalne varnosti.

Državniški pogreb 9. januarja

Državniška pogrebna slovesnost za Jimmyjem Carterjem bo 9. januarja v Washingtonu, je potrdila Bela hiša.

Po poročanju časopisa New York Times bo pogrebna slovesnost potekala v washingtonski nacionalni katedrali, med katero naj bi imel predsednik Biden žalni govor.

Dogodki in pogrebne slovesnosti v čast Jimmyja Carterja se bodo sicer začeli konec tega tedna in bodo trajali osem dni, še navaja časopis.

V okviru pogrebnih slovesnosti naj bi Carterjeve posmrtne ostanke naprej prepeljali v glavno mesto Georgie, Atlanto. Tam bo pokojni predsednik približno 36 ur počival v Carterjevem centru, nato pa ga bodo prepeljali v Washington, kjer bo približno toliko časa ležal na Kapitolu.

Po slovesnostih v Washingtonu ga bodo pokopali v družinskem krogu v njegovem rojstnem mestu Plains v Georgii, je sporočila nevladna organizacija Carterjev center, ki jo je Carter ustanovil leta 1982. Končne podrobnosti glede načrtovanih pogrebnih slovesnosti sicer še potekajo, poroča ameriška mreža CNN.

Biden je ob Carterjevi smrti v nedeljo 9. januar razglasil za dan žalovanja po vsej državi. Ob tem je pozval Američane, naj obiščejo svoje verske objekte in se poklonijo pokojnemu voditelju ZDA. Kot je dejal, sta "Amerika in svet izgubila izjemnega voditelja, državnika in humanitarnega delavca".

Prispevek k miru v svetu

Svetovni voditelji v izrazih sožalja poudarjajo Carterjeva mirovna in humanitarna prizadevanja, njegovo solidarnost z ranljivimi in njegove preudarne nasvete.

"Vodenje predsednika Carterja je znatno prispevalo k mednarodnemu miru in varnosti," je sporočil generalni sekretar Antonio Guterres in dodal, da je zavezanost Carterja mednarodnemu miru in človekovim pravicam prišla do polnega izraza tudi po njegovem odhodu s predsedniškega položaja.

"Imel je ključno vlogo pri posredovanju v konfliktih, spremljanju volitev, spodbujanju demokracije ter preprečevanju in izkoreninjenju bolezni. Ta in druga prizadevanja so mu leta 2002 prinesla Nobelovo nagrado za mir in prispevala k napredku dela Združenih narodov," je dejal vodja svetovne organizacije. "Predsednika Carterja si bomo zapomnili po njegovi solidarnosti z ranljivimi, njegovi neomajni milosti in njegovi neizprosni veri v skupno dobro in našo skupno človečnost," je še dejal.

Vodja Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je poudaril, da je Carterjevo delo po koncu predsedovanja v njegovi fundaciji Carter Center "rešilo nešteto življenj in pripomoglo k temu, da so številne zapostavljene tropske bolezni skoraj v celoti odpravili".

V Panami, kjer je Carter dosegel sporazum o predaji Panamskega prekopa, ki je bil pod nadzorom ZDA, je predsednik Jose Mulino umrlemu demokratu namenil pohvalne besede, ker je njegovi državi pomagal pri doseganju "popolne suverenosti".

Egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi je izrekel sožalje družini Carterja in Američanom, ob tem pa spomnil na njegovo uspešno posredovanje med Egiptom in Izraelom s podpisom sporazuma v Camp Davidu.

"Njegova pomembna vloga pri doseganju mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom bo ostala zapisana v analih zgodovine, njegovo humanitarno delo pa ponazarja vzvišena merila ljubezni, miru in bratstva. Njegova trajna zapuščina zagotavlja, da se ga bodo spominjali kot enega najvidnejših svetovnih voditeljev v službi človeštva," je dejal Al Sisi.

Po besedah izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja se bodo Carterja v Izraelu spominjali po njegovi vlogi pri oblikovanju prve arabsko-izraelske mirovne pogodbe. "Mirovna pogodba je trajala skoraj pol stoletja in daje upanje prihodnjim rodovom," je dejal Netanjahu.

"Neutruden borec za mir in človekove pravice"

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je ob izreku sožalja Američanom povedala, da je Carter ZDA služil "častno in humano, s sočutjem". "Njegovo delo je pripomoglo k miru, zdravju in demokraciji po vsem svetu. Spominjali se ga bomo po njegovem moralnem vodenju. Naj njegova plemenita zapuščina živi naprej," je pozvala.

Po besedah predsednika Evropskega sveta Antonia Coste je Carter "v središče svojega političnega življenja postavljal človekove pravice, človekovo dostojanstvo in mir". Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola se ga spominja kot neutrudnega borca za mir in človekove pravice. Nobelova nagrada za mir, ki jo je prejel leta 2002, pa je po besedah Metsole dokaz njegove ključne vloge pri reševanju sporov, ki so spremenili tok zgodovine.

Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da so ZDA "izgubile predanega borca za demokracijo". "Svet je izgubil velikega posrednika za mir na Bližnjem vzhodu in za človekove pravice," je zapisal v objavi na omrežju X.

Britanski kralj Karel III. je dejal, da sta bili Carterjeva "predanost in ponižnost navdih številnim", medtem ko je britanski premier Keir Starmer izrazil poklon "vseživljenjski predanosti ameriškega voditelja miru".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da je bil Carter "neomajen zagovornik pravic najranljivejših in se je neutrudno boril za mir".

Madžarski predsednik Viktor Orban je ob izreku sožalja omenil, da se je Carter v spomin Madžarov vpisal, "ko je konec 70. let prejšnjega stoletja madžarskemu ljudstvu vrnil sveto krono in s tem svobodoljubnim Madžarom v brezupnem času dal upanje".

Sožalje so že izrekli tudi v sosednjih Kanadi in Mehiki. Kanadski premier Justin Trudeau je dejal, da je bil Carter "vedno preudaren in velikodušen pri nasvetih, ki jih je dal". Mehiško ministrstvo za zunanje zadeve pa je Carterjevo smrt označilo za "obžalovanja vredno izgubo".

Kitajski predsednik Ši Džinping je dejal, da je bil nekdanji ameriški predsednik "gonilna sila vzpostavitve diplomatskih vezi med Kitajsko in Združenimi državami" in je pomembno prispeval k razvoju kitajsko-ameriških odnosov ter prijateljskih izmenjav in sodelovanja med državama.

"Njegov zgodovinski prispevek k normalizaciji in razvoju kitajsko-ameriških odnosov bo za vedno ostal v spominu kitajskega ljudstva," je zapisal Šie Feng, kitajski veleposlanik v Združenih državah Amerike.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva ga je označil za ljubitelja demokracije in zagovornika miru in se spominjal njegovega pritiska na brazilski diktatorski režim pri osvobajanju političnih zapornikov. "Z Brazilijo je sodeloval pri posredovanju v konfliktih z Venezuelo in pri pomoči Haitiju," je dodal. "Za vedno si ga bomo zapomnili kot zagovornika ideje, da je mir najpomembnejši pogoj razvoja," je v odzivu na Carterjevo smrt še poudaril Lula da Silva.

Avstralski premier Anthony Albanese je dejal, da je bil nekdanji predsednik ZDA "človekoljub, ki se je po koncu mandata posvetil izkoreninjanju bolezni, preprečevanju konfliktov, boju proti revščini in boju za človekove pravice", in dodal, da je naš svet zaradi njega boljši.

Medtem ko so se mnogi svetovni voditelji v odzivu osredotočili na obdobje Carterjevega predsednikovanja med letoma 1977 in 1981, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poudaril Carterjeva nedavna prizadevanja pri neomajni podpori Ukrajini ob ruski invaziji.

Golob: Predanost Carterja miru

Carterju se je poklonil tudi slovenski državni vrh. Premier Robert Golob ga je označil za enega največjih in najbolj spoštovanih svetovnih voditeljev, na zunanjem ministrstvu pa so prepričani, da bo njegova predanost miru in človekovim pravicam navdih prihodnjim generacijam.

"Ostal nam bo v večnem spominu po svojem neizmernem humanitarnem delu, po boju za človekove pravice in dostojanstvo najranljivejših," je v izjavi na omrežju X sporočil premier Golob, ki meni, da je Carter s svojim delom pokazal diplomacijo v najboljšem pomenu besede.

"Njegovo delo na Bližnjem vzhodu je zapuščina, ki je sploh v trenutnih grozovitih razmerah, ki smo jim priča v Palestini, še toliko pomembnejša in bolj vredna posnemanja," je dodal.

Tudi na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so na omrežju X poudarili pomen "vseživljenjske predanosti miru, človekovim pravicam in humanitarnih prizadevanj" Carterja, ki da bodo še naprej navdihovale ljudi. Tako državljanom ZDA kot njegovi družini in bližnjim so izrekli sožalje v imenu Slovenije.