Prvi je bil Abraham Lincoln, ki ga je v njegovi loži v gledališču Ford v Washingtonu leta 1865 ubil gledališki igralec John Wilkes Booth. Drugi je bil James Garfield, ki ga je na železniški postaji v Washingtonu leta 1881 ustrelil odvetnik, ki je obupano iskal službo javnega uslužbenca.

Dvajset let pozneje je anarhist na razstavi v Buffalu ubil predsednika Williama McKinleyja. Vanj je izstrelil več nabojev, McKinley pa je zaradi hudih poškodb umrl nekaj dni pozneje.

Najbolj znan atentat na ameriškega predsednika, ki odmeva še danes, se je zgodil leta 1963, ko je Lee Harvey Oswald med sprevodom v Dallasu 22. septembra ustrelil Johna F. Kennedyja. Kennedy je umrl v bolnišnici Parkland Memorial 32 minut po napadu.

Kennedyjev umor je bil vir številnih teorij zarote, med drugim tudi teze, da je bila njegova smrt naročena iz državnega aparata ZDA. Preiskava je sicer sklenila, da je Lee Harvey Oswald, nekdanji marinec, ki je živel v Sovjetski zvezi, deloval sam.

Še več pa je bilo poskusov atentatov na ameriške predsednike tako med opravljanjem mandata v Beli hiši kot po njem.

Gerald Ford je leta 1975 tako brez poškodb preživel kar dva poskusa atentata v manj kot treh tednih. Theodore Roosevelt pa je bil leta 1912 ranjen v prsi med predvolilno kampanjo v Milwaukeeju.

Napad je leta 1981 preživel tudi Ronald Reagan. Napadalec je nanj streljal pred hotelom Hilton v Washingtonu. Od šestih nabojev so trije zadeli ljudi v neposredni bližini predsednika, Reagana pa je ranila krogla, ki je končala v njegovih pljučih in se ustavila nekaj centimetrov od srca.

Žrtve atentata so bili še nekateri drugi ameriški voditelji. Med njimi je bil leta 1968 brat Johna F. Kennedyja, senator in tedanji predsedniški kandidat demokratov Robert F. Kennedy. Ko se je pripravljal na osvojitev demokratske kandidature za predsedniške volitve, ga je ustrelil 24-letni palestinsko-jordanski priseljenec Sirhan Sirhan.

Kot zadnji evropski politik je bil 15. maja letos žrtev poskusa napada slovaški premier Robert Fico, ki še vedno okreva po hudih poškodbah, potem ko ga je napadalec med srečanjem s podporniki po seji vlade v mestu Handlova štirikrat ustrelil iz neposredne bližine.

Drugi najodmevnejši atentati v zgodovini

- V zaroti, v kateri so sodelovali številni rimski senatorji, so najslavnejšega rimskega vojskovodjo Julija Cezarja 15. marca 44 p. n. št. 23-krat zabodli z noži.
- Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand se je v odprtem avtomobilu z ženo Zofijo in spremstvom 28. junija 1914 vozil po Sarajevu, ko je k njemu pristopil član tajne organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip in ustrelil prestolonaslednika in njegovo nosečo ženo.
- Mahatmo Gandija, indijskega političnega voditelja in odvetnika, je 30. januarja 1948 ustrelil Nathuram Hodse, hindujski nacionalist.
- Malcolm X je bil ikona boja za pravice temnopoltih Američanov in islamistični duhovnik, desetletje pa je bil tudi goreč voditelj organizacije Islamski narod, ki jo je pozneje zapustil. 21. februarja 1964 so nanj streljali trije napadalci, Thomas Hagen, Norman Butler in Thomas Johnson. Pastor, borec za pravice temnopoltih in najmlajši dobitnik Nobelove nagrade za mir (prejel jo je leta 1964) je bil umorjen 4. aprila 1968 v Memphisu. Umoril ga je James Earl Ray, ki je vanj streljal, ko je King stal na balkonu svoje sobe v motelu Lorraine.
- Legendarnega glasbenika Johna Lennona, člana kultnih The Beatles, je 8. decembra 1980 pred njegovim stanovanjem v stavbi Dakota v New Yorku ubil takrat 25-letni Mark David Chapman.
- 28. februarja 1986 malo pred polnočjo je bil v središču Stockholma ustreljen švedski premier Olof Palme, eden najprodornejših politikov sveta v 60. in 70. letih.
- 4. novembra 1995 so v Tel Avivu na shodu v podporo njegovim mirovnim prizadevanjem ubili izraelskega premierja Jicaka Rabina. Znan je bil po tem, da je z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom prejel Nobelovo nagrado za mir, ker so sklenili mir med Izraelci in Palestinci ter podpisali Oselski sporazum. Storilec je bil Jigal Amir, desničarski izraelski radikalec.
- Srbijo je 12. marca 2003 pretresla novica o atentatu na premierja Zorana Đinđića, ki je pred sedežem vlade umrl pod streli ostrostrelca. Za atentat na Đinđića so bili leta 2007 obsojeni pripadniki zemunskega klana in njihov vodja Milorad Ulemek Legija.
- 10. septembra 2003 je v nakupovalnem centru v Stockholmu duševno moteni Srb Mijajlo Mijajlović zabodel švedsko zunanjo ministrico 46-letno Anno Lindh, ki je dan pozneje zaradi hudih poškodb umrla.
- 27. decembra 2007 je v krvavem napadu na predvolilnem zborovanju v Ravalpindiju umrla nekdanja pakistanska premierka Benazir Buto. Najprej naj bi jo napadalec ustrelil v vrat in prsi, nato pa se je razstrelil.
- 19. decembra 2016 je bil na odprtju fotografske razstave v atentatu ubit ruski veleposlanik v Turčiji Andrej Karlov.
- 8. julija 2022 je napadalec Tecuja Jamagami, nekdanji pripadnik japonske mornarice, na predvolilnem shodu v mestu Nara na jugu Japonske z doma narejeno pištolo ustrelil nekdanjega japonskega premierja Šinza Abeja, ki je zaradi hudih poškodb umrl v bolnišnici.