Dogovor sicer predvideva le del sredstev, ki jih Trump zahteva za gradnjo zidu na meji z Mehiko, poleg tega pa ne omenja betonske prepreke, poroča BBC.

Tudi predsednik Trump je zaenkrat previden v svojih odzivih na dogovor. "Moram ga še preučiti. Nisem sicer zadovoljen, ker ni to to. Bom še dodal kako stvar," je dejal pred zasedanjem administracije. "Ali sem na prvi pogled srečen? Moram ga še videti. Odgovor pa je ne," je dodal. Po drugi strani pa je nakazal, da v sporu z demokrati v kongresu ne bo vztrajal in da bo manjkajoča sredstva za zid nadomestil iz drugih virov. "Zid bomo zgradili v vsakem primeru," je zatrdil.

Trump je decembra lani onemogočil delovanje agencij in služb lastne vlade, ker od kongresa ni dobil 5,7 milijarde dolarjev za zid, ki ga je obljubljal med predvolilno kampnjo leta 2016.

Po več kot mesecu dni je predsednik popustil in dovolil obnovo financiranja vlade do 15. februarja, vendar še vedno zahteva 5,7 milijarde, sicer bo spet ustavil delo vlade, ki jo vodi in ki še nima potrjenega letnega proračuna do konca septembra.

Bo Trump zadovoljen z 1,4 milijarde?

Podrobnosti dogovora še niso znane, vendar za gradnjo 90 kilometrov mejnih ovir predvideva "le" 1,4 milijarde dolarjev; omeniti je, da v načrtu ne gre za betonski zid, ampak železne stebre. Trump je volivcem sicer obljubljal več kot 3.000 kilometrov betonskega zidu. Del dogovora naj bi bilo tudi predvideno zmanjšanje števila postelj v centrih za pridržanje priseljencev s skoraj 50.000 na okoli 40.000.

Republikanski senator iz Alabame Dick Shelby je izrazil mnenje, da bo Trump dogovor podprl, čeprav je ta še v ponedeljek tvital in govoril, da se demokrati zavzemajo za prihod mamil, kriminalcev in teroristov v ZDA.

Demokrati sicer trdijo, da je zid, ki v različnih oblikah delno na meji stoji že desetletja, nemoralen, neučinkovit in nepotreben. Demokratski kongresniki bodo morali sedaj svojim volivcem pojasniti, zakaj bo Trump le dobil nekaj več denarja za zid.

Dogovor ali delo brez plačila

Podrobnosti dogovora naj bi bile znane še danes, kar je presenetljiv razvoj dogodkov, saj so pogajalci še nekaj ur pred tem priznavali, da pogajanja ne gredo nikamor in bo 800.000 javnih uslužbencev spet moralo na prisilni neplačani dopust ali pa bodo delali brez plače. Te so sicer po zadnjem zaprtju dobili za nazaj.

Kongresniki upajo, da bo dogovor potrjen do petka, ko se izteče financiranje nekaterih zveznih agencij. Zadnja blokada vlade je bila najdaljša v zgodovini ZDA. Trajala je 35 dni, po ocenah pa je ameriško gospodarstvo stala 11 milijard dolarjev.