Chancay je prvo latinskoameriško pristanišče, ki so zgradili Kitajci in vanj do zdaj vložili 1,3 milijarde dolarjev, skupno pa naj bi za ta projekt, ki še ni dokončan, namenili 3,5 milijarde dolarjev. Pristanišče je v 60-odstotni lasti kitajske družbe Cosco Shipping Ports, 40 odstotkov pa si lasti perujsko podjetje Volcan Compania Minera.

Po koncu gradnje pristanišča približno 80 kilometrov severno od perujske prestolnice Lima naj bi se stroški tranzita med Kitajsko in Perujem zmanjšali za najmanj 20 odstotkov. Ši in njegova perujska kolegica Dina Boluarte sta ga iz varnostnih razlogov svečano odprla virtualno iz Lime, kjer bo danes in v soboto potekal vrh foruma azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Apec).

"Priča smo rojstvu novega kopensko-pomorskega kanala med Azijo in Latinsko Ameriko v novi dobi," je dejal Ši in poudaril, da bo "prvo pametno in zeleno pristanišče v Južni Ameriki" pomagalo spodbujati povezljivost med celinama. Po njegovih besedah tihomorsko pristanišče s 15 privezi predstavlja uspešen začetek pomorske svilne poti 21. stoletja.

V mnenjskem članku za perujski časopis El Peruano je Ši zapisal, da bo projekt Chancay ustvaril 4,5 milijarde dolarjev letnih prihodkov in več kot 8000 neposrednih delovnih mest.

Boluarte, ki je dogodek označila za zgodovinski trenutek za njeno državo, je med drugim poudarila, da ima Kitajska pomembno vlogo pri rasti perujskega gospodarstva.

Prva ladja naj bi iz Chancaya izplula naslednji teden in bo prevažala perujsko sadje na Kitajsko, je povedal direktor gospodarske zbornice Chancay Mario Ocharan.

Glavni motiv Kitajske za razvoj megapristanišča je bil po besedah ​​Ocharana dostop do sosednje Brazilije, kjer je načrtovana nova železniška proga za prevoz brazilskega blaga, kot sta soja in železova ruda, do pristanišča.

Skrb ZDA

Velika kitajska naložba v Chancay je povzročila zaskrbljenost v ZDA, kjer je nekdanja poveljnica ameriškega Južnega poveljstva Laura Richardson v začetku tega meseca opozorila, da bi lahko kitajska mornarica uporabila pristanišče za zbiranje obveščevalnih podatkov.

Zaskrbljenost Washingtona glede Chancaya odraža že več let trajajoči geopolitični premik v regiji, ki je dolgo veljala za ameriško interesno območje, a je v zadnjem času Kitajska prehitela ZDA in postala največji trgovinski partner držav, kot je Peru.

Kitajski časopis Global Times je v ponedeljkovem uvodniku zapisal, da pristanišče "nikakor ni orodje za geopolitično tekmovanje", obtožbe ZDA o morebitni vojaški uporabi pristanišča pa označil za "blatenje".

V četrtek je v Limo na vrh Apeca prispel tudi odhajajoči ameriški predsednik Joe Biden, ki se bo ob robu dogodka dvostransko sestal s kitajskim predsednikom.