"Nameravam odstopiti kot vodja stranke, kot predsednik vlade, ko bo stranka izbrala naslednjega vodjo," je na novinarski konferenci v Ottawi dejal Trudeau in poudaril, da je napočil čas za znižanje temperature v kanadski politiki in nov začetek v parlamentu, da bi država lahko plula v zapletenih časih na domačem in mednarodnem področju.

Trudeau se je za ta korak odločil zaradi vse večjih trenj in nasprotovanja znotraj svoje Liberalne stranke. Priljubljenost 53-letnega premierja je sicer v zadnjih mesecih kopnela, medtem ko je njegova vlada za las preživela niz glasovanj o nezaupnici, kritiki pa so pozivali k njegovemu odstopu.

Potrdil je, da je od generalne guvernerke Kanade Mary Simon prejel dovoljenje za prekinitev dela parlamenta do 24. marca. V tem času naj bi liberalci izbrali novega voditelja, hkrati pa bi bila omejena možnost opozicije, da sproži glasovanje o nezaupnici.

Trudeau je prepričan, da si Kanada na prihodnjih parlamentarnih volitvah, ki se morajo zgoditi do konca oktobra, "zasluži pravo izbiro". Poudaril je, da sam ne more biti najboljša izbira za Kanadčane zaradi vseh "notranjih bitk".

Hkrati meni, da tudi vizija vodje opozicije Pierra Poilievreja ni prava izbira za Kanadčane. "Potrebujemo ambiciozen in optimističen pogled na prihodnost," je dejal in izrazil prepričanje, da konservativni vodja Poilievre tega ne ponuja.

Pred napovedanim odstopom je Trudeau vztrajal, da bo liberalce popeljal na volitve, a je dodaten pritisk nanj izvedel novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump, ki je zagrozil s 25-odstotnimi carinami na uvoz kanadskega blaga.

Že decembra je zaradi nestrinjanja s Trudeaujem glede odgovora na Trumpov načrt odstopila njegova namestnica Chrystia Freeland, kar je bilo prvo odprto nestrinjanje s premierjem znotraj njegove vlade.

Da bi pomiril politični nemir, je premier le nekaj dni pozneje naznanil obsežnejše preoblikovanje ministrske ekipe – zamenjal je kar tretjino njenih članov.

Kanadski mediji kot mogoče kandidate za prevzem vodenja Liberalne stranke med drugim navajajo Freeland in bančnika Marka Carneyja.

Ponižujoči udarci Trumpa

Že novembra je sicer v poskusu, da bi odvrnil trgovinsko vojno z ZDA, odpotoval na Florido k Trumpu, a mu je ta odtlej na družbenih omrežjih zadal nekaj ponižujočih udarcev. Med drugim ga je označil za guvernerja Kanade in dodal, da bi bila severna soseda ZDA kot 51. ameriška zvezna država "dobra ideja".

Trump je po današnji napovedi o odstopu znova predlagal združitev Kanade in ZDA. Če bi se to zgodilo, ne bi bilo nobenih carin, je zapisal republikanec, ki je severni sosedi pred tem grozil s trgovinsko vojno.

"Če bi se Kanada združila z ZDA, ne bi bilo nobenih carin, davki bi se močno znižali, poleg tega pa bi bili varni pred grožnjo ruskih in kitajskih ladij, ki jo nenehno obkrožajo. Kako velika država bi bili skupaj!!!" je Trump zapisal na družbenih omrežjih.

Velik zaostanek za konservativci

Trudeau je prišel na oblast leta 2015 in je odtlej liberalce popeljal še do dveh volilnih zmag – v letih 2019 in 2021. Trenutno pa v anketah že za 20 odstotnih točk zaostaja za svojim glavnim tekmecem Poilievrejem.

Kot najstarejši sin karizmatičnega nekdanjega premierja Pierra Trudeauja, ki je umrl leta 2000, je v politiko vstopil nekoliko pozneje, potem ko je med drugim delal kot inštruktor deskanja na snegu, točaj in učitelj. Za poslanca je bil kot predstavnik soseske Montreala prvič izvoljen leta 2008.

V okviru prvih dveh premierskih mandatov je uvedel reforme senata, podpisal nov trgovinski dogovor z ZDA in v prizadevanjih za zmanjšanje toplogrednih izpustov uvedel ogljični davek. Poskrbel je tudi za legalizacijo marihuane in sprejetje zakonodaje, ki dovoljuje pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.