Dejal je, da če mesta in zvezne države ne bodo mogli obvladati protestov in "zaščititi njihovih prebivalcev", bo napotil vojsko in "hitro rešil problem zanje", poroča BBC.

Med Trumpovim govorom v Beli hiši je policija pregnala mirne protestnike iz bližnjega parka Lafayette s solzivcem in gumijastimi naboji. Potem je predsednik prečkal park in z Biblijo v roki poziral pred episkopalno cerkvijo sv. Janeza, ki je bila poškodovana med protesti. Zaradi tega dejanja je deležen kritik, da je ukazal pregnati protestnike le, da bi se fotografiral pred cerkvijo.

Sorodna novica 8 minut, 46 sekund do smrti: "Če se lahko zgodi Georgeu, se lahko komur koli"

Episkopalna škofinja Mariann Budde, ki je odgovorna za cerkev, je bila zaradi incidenta, o katerem je izvedela na televiziji, ogorčena. "Niti vljudnostnega klica ni bilo, da bodo počistili trg s solzivcem, zato da lahko uporabi eno od naših cerkva za kuliso s Svetim pismom v rokah. S knjigo, ki razglaša, da je Bog ljubezen, sam pa je doslej le razpihoval nasilje," je bila ogorčena škofinja.

Protesti kljub policijskim uram

V 40 mestih po državi so oblasti uvedle policijske ure, med njimi tudi New York in glavno mesto Washington DC. Protesti so do zdaj potekali v več kot 75 mestih, ulice, ki so bile pred kratkim prazne zaradi pandemije covida-19, so se napolnile s protestniki.

Proteste je sprožil videoposnetek, ki prikazuje, kako svetlopolti policist Derek Chauvin ob podpori treh kolegov 25. maja ubije temnopoltega Georgea Floyda tako, da mu je več kot osem minut s kolenom pritiskal na vrat. Floyd se je pred smrtjo pritoževal, da ne more dihati, policiste pa je prosil, naj ga ne ubijejo.

Vsi štirje policisti so bili odpuščeni, aretiran pa je bil le Chauvin, ki so ga obtožili umora tretje stopnje.

Trump: Pošiljam tisoče in tisoče vojakov

Trumpov govor je zaznamoval hrup preganjanja protestnikov v bližini. Kot je dejal, so bili "vsi Američani upravičeno zgroženi in jezni zaradi brutalne smrti Georgea Floyda", a je dodal, da spomina nanj ne sme "zadušiti jezna drhal". Prizore nasilja in ropanja v glavnem mestu v nedeljo je označil za "popolno sramoto", nato pa je obljubil okrepitev nadzora v mestu.

"Pošiljam tisoče in tisoče močno oboroženih vojakov, vojaškega osebja in policistov za zaustavitev izgredov, ropanja, vandalizma, napadov in uničevanja lastnine," je dejal. Napovedal je, da bo obudil 213 let star zakon proti vstaji, ki vojski dovoljuje, da opravlja tudi policijske naloge.

Omenjeni zakon je nazadnje leta 1992 obudil predsednik George Bush starejši zaradi rasnih nemirov v Los Angelesu, vendar na prošnjo guvernerja Peta Wilsona.

Za proteste po državi pa je okrivil "profesionalne anarhiste" in protifašistično gibanje, t. i. antifa, ki ga je razglasil za teroristično organizacijo.

Mesta in zvezne države je pozval, naj na ulice napotijo enote nacionalne garde, rezervne vojaške sile, ki jih oblasti lahko uporabijo v nujnih primerih, v "zadostnem številu, da bi dominirali na ulicah". Do zdaj je bilo zaradi protestov razmeščenih okoli 16.000 pripadnikov garde.

"Želim opozoriti organizatorje tega nasilja, da boste hudo kaznovani," je dejal.

Biden podprl protestnike in kritiziral Trumpa

Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je prvi govor po izbruhu pandemije imel v Filadelfiji, kjer je izrazil podporo Američanom, ki protestirajo proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi in sistemskemu rasizmu.

Ob tem je ostro kritiziral predsednika Trumpa: "Predsednik je včeraj držal Sveto pismo pred cerkvijo sv. Janeza. Želim si le, da bi ga včasih tudi odprl, ne le mahal z njim. Če bi ga odprl, bi se lahko kaj naučil."

Obljubil je hitro ukrepanje proti sistemskemu rasizmu, če bo postal predsednik. Med ukrepi je izpostavil ustanovitev posebnega odbora za policijski nadzor v Beli hiši, ki bo bedel nad nepravilnostmi. Kongres je pozval, naj že zdaj prepove posebne policijske prijeme za davljenje osumljencev, prepove prenos vojaškega orožja policijam in poveča nadzor nad policijami in odgovornost znotraj njih.

Spomnil je na zadnje besede Georgea Floyda "ne morem dihati", ko mu je policist več minut pritiskal s kolenom na vrat. "Te besede niso umrle z njim. Še vedno jih slišimo. Odmevajo po vseh ZDA," je dejal Biden.

Biden je bil podpredsednik pri prvem temnopoltem predsedniku v zgodovini ZDA Baracku Obami, ki so ga tudi podporniki pogosto kritizirali, da je bil premalo odločen, ko je šlo za odpravljanje sistemskega rasizma in odpravo zgodovinskih krivic. Biden naj bi bil po mnenju nekaterih analitikov primernejši za izvedbo reform.

Obama: Koleno na vratu kot metafora za zatiranje temnopoltih ljudi

O dogajanju v ZDA je za televizijo BET spregovoril tudi Obama. "Koleno na vratu je metafora, kako brezbrižno sistem zatira temnopolte ljudi, zanemarja njihove klice na pomoč. Ljudem ni mar," je citiral pismo prijatelja.

Nekdanji predsednik je dejal, da policijsko nasilje in protesti ne smejo postati normalni, potrebne so resnične spremembe. Uradnike Minnesote je pozval k temeljiti preiskavi incidenta, vse Američane, še posebej policiste, pa je pozval k ustvarjanju nove resničnosti, "kjer dediščina nestrpnosti in neenakopravnega obravnavanja nima več prostora ne v ustanovah in ne v naših srcih".

Posnetki policijskega nasilja nad protestniki

Medtem družbena omrežja preplavljajo tudi posnetki policijskega nasilja nad protestniki. Načelnika policije v Louisvillu v Kentuckyju so odpustili, potem ko so policisti in pripadniki nacionalne garde streljali v množico in ubili temnopoltega lastnika ene izmed trgovin Davida McAteeja.

Župan Greg Fischer je dejal, da policisti, vpleteni v streljanje, niso vključili svojih kamer. Tega ne bodo dopuščali, je zatrdil župan.

Policija po ZDA je do ponedeljka aretirala več kot 5600 ljudi. Dokumentiranih je tudi več deset napadov policistov na novinarje. Policija v St. Louisu je sporočila, da so bili ustreljeni štirje policisti. Prepeljani so bili v bolnišnico, njihove poškodbe pa niso smrtno nevarne.

V Buffalu v zvezni državi New York se je v dva policista zaletelo vozilo.

V predmestju Chicaga Cicero sta bila med nemiri ubita dva človeka, je dejal predstavnik mestnih oblasti, ki okoliščin smrti ni pojasnil.

Borrel: Smrt Georgea Floyda je zloraba moči

Evropa je šokirana in zgrožena nad smrtjo temnopoltega Georgea Floyda zaradi nasilja policista med poskusom aretacije pretekli ponedeljek v Minneapolisu, je v Bruslju poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

Demokratične družbe so po Borrellovih besedah še posebej odgovorne za to, da ne uporabljajo svojih zmogljivosti na način, kot se je to zgodilo v tem primeru "zelo nesrečne smrti Georgea Floyda". "To je zloraba moči, ki jo je treba obsoditi, se proti njej boriti, v ZDA in povsod," je dejal Borrel.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je medtem podprl protest proti rasizmu in policijskemu nasilju v ZDA. "Mirni protesti, ki jih vidimo v ZDA, so razumljivi in več kot legitimni. Upam, da ti mirni protesti ne bodo še bolj zdrsnili v nasilje, še bolj pa upam, da bodo sprožili spremembe v ZDA," je povedal.

Obdukcija pokazala: Floyd umrl zaradi zadušitve

Neodvisna obdukcija, ki jo je naročil odvetnik družine pokojnega Floyda Ben Crump, je v ponedeljek ugotovila, da je Floyd umrl zaradi zadušitve po trajnem pritisku na vrat in je smrt razglasila za umor.

Mrliški oglednik Minneapolisa je namreč najprej ugotovil, da je Floyd umrl zaradi številnih zdravstvenih težav, zaradi mamil in zaradi pridržanja, ni pa bilo sledov travmatične zadušitve.

Neodvisna obdukcija ni ugotovila nobenih tako resnih zdravstvenih težav, da bi te prispevale k smrti, niti sledov mamil. Poleg tega je ugotovila, da sta k smrti prispevala še dva policista, ki sta pritiskala na Floydov hrbet.

Mrliški oglednik Minneapolisa je potem v ponedeljek prilagodil svoje izvide in s trditvijo, da so bili prejšnji nepopolni, dodal smrt zaradi zadušitve, kar pomeni, da nekdanjega policista Chauvina čaka prilagoditev obtožnice.