Vrhovno sodišče bo svojo odločitev najverjetneje objavilo šele spomladi 2020.

Program Daca (Odloženo ukrepanje za prihode v otroštvu) je pred izgonom iz države varoval priseljence, ki so jih starši ali skrbniki kot mladoletne brez ustreznih dokumentov pripeljali v ZDA. Z izvršnim ukazom ga je uveljavil Trumpov predhodnik Barack Obama, Trump pa je program leta 2017 ukinil.

Vrhovno sodišče mora ugotoviti, ali je Trumpova vlada preslabo utemeljila odločitev za ukinitev programa in ali so sodišča sploh pristojna, da odločajo o Trumpovem ukrepu. Odločitev vrhovnih sodnikov bo imela velike posledice za več kot milijon ljudi, saj so si tako imenovani sanjači (ang. dreamers) že ustvarili tudi družine.

"Sanjači" so to poimenovanje dobili po angleški kratici predloga zakona DREAM (Razvoj, olajšanje in izobraževanje za mlade tujce), ki zaradi republikanskih blokad ni bil nikoli sprejet, a bi pred izgonom iz ZDA zaščitil priseljence, ki so v državo kot otroci nezakonito vstopili s starši ali skrbniki.

Ker zakon ni bil sprejet, kongres pa ni sprejel niti celovite reforme sistema priseljevanja, se je predsednik Obama leta 2012 odločil, da te ljudi zaščiti pred izgonom s programom Daca.

Ker je Trump Obamov program leta 2017 ukinil, bi lahko priseljence začeli spet preganjati, a so prizivna sodišča v New Yorku, Kaliforniji in glavnem mestu Washington po vrsti zamrznila Trumpovo odločitev in program ohranila pri življenju. Zadnjo besedo bo zdaj imelo vrhovno sodišče, kjer Trump računa na konservativno večino petih sodnikov, od katerih je dva sam imenoval na položaj.

Trump: Nekateri udeleženci programa so okoreli kriminalci

Trump je zasedanje vrhovnega sodišča pospremil s tvitom, ki pravi, da udeleženci programa Daca niso več zelo mladi in daleč od tega, da bi bili angeli. "Nekateri so okoreli kriminalci," je tvitnil. To ne drži, saj so v program sprejeli le tiste, ki niso bili nikoli obsojeni za kaznivo dejanje, bistveni prekršek ali za več kot tri majhne prekrške, kamor spada napačno parkiranje ali prehitra vožnja.

Trump je z ukinitvijo programa Daca upal, da bo prisilil demokrate v odobritev sredstev za gradnjo zidu na južni meji z Mehiko.

Glavni pravnik Trumpove vlade za nastope pred vrhovnim sodiščem Noel Francisco je sodnike prepričeval, da je program Daca sam po sebi nezakonit, Trumpova odločitev pa da ni bila samovoljna, muhasta in v nasprotju z zakonom o administrativnih postopkih.

Sodnik Bret Kavanaugh, ki ga je predlagal Trump, je dejal, da se mu je zdela odločitev vlade, da program Daca ni zakonit, dobro premišljena.

Odprava zaščite kot odprava nezanesljivosti

Neil Gorsuch, ki ga je prav tako predlagal Trump, meni, da je bila Trumpova odločitev dobra za sanjače, saj odpravlja nezanesljivost glede statusa. Dodal je, da ne vidi, kaj bi lahko dobrega prineslo še naslednjih pet let pravdanja.

700.000 udeležencev programa Daca je po raziskavi Harvarda bolje izobraženih in koristnejših za družbo kot povprečni v ZDA rojeni Američani. 76 odstotkov jih redno napreduje v službah, imajo družine, katerih člani so odvisni od njih, in nimajo druge domovine kot ZDA, tako da pravzaprav nimajo kam oditi. Zakonov o priseljevanju tudi niso prekršili zavestno, saj so bili mladoletni in odvisni od staršev.

Liberalna četverica vrhovnih sodnikov medtem poudarja, da "predsednikova odločitev, da ukine Daca, ni le nezakonita, ampak je v nasprotju z ameriškimi vrednotami".

"Je vlada upoštevala vso škodo, ki jo lahko povzroči ukinitev programa Daca za ljudi in družbo, ali je le šlo za to, da se uničijo življenja," je Noela Francisca vprašala vrhovna sodnica Sonia Sotomayor.