State Department trdi, da Kuba že desetletja gosti morilce, izdelovalce bomb in ugrabitelje iz ZDA, podpira režim Nicolasa Madura v Venezueli in nudi zavetišče teroristom iz Kolumbije. Zato so ZDA uvedle sankcije, ki omejujejo ameriško pomoč, prepovedujejo uvoz in izvoz orožja in trgovino z določenimi predmeti.

Zadnji sveženj sankcij skoraj popolnoma prekinja potovanja na Kubo in finančne tokove med državama. To bo prizadelo tiste v ZDA, ki imajo na Kubi sorodnike in jim pošiljajo denar. Državni sekretar Mike Pompeo je ob tem zagotovil, da še naprej podpirajo kubansko ljudstvo v prizadevanjih za demokracijo in spoštovanje človekovih pravic.

Obama obnovil diplomatske odnose s Kubo

Trump je znova uvedel številne sankcije proti Kubi, ki jih je njegov predhodnik Barack Obama odpravil po obnovi diplomatskih odnosov leta 2015. Ko je Obama prvič po več kot pol stoletja začel normalizacijo odnosov med ZDA in Kubo, je bil podpredsednik Biden.
Kuba sicer kljub normalizaciji odnosov z ZDA ni poslala nazaj Američanov, ki so se na Kubo zatekli pred kazenskim pregonom v domovini. Ameriški prebežniki so na Kubi dobili status političnih beguncev, imajo zastonj hrano, zdravstvo in stanovanje.

Kuba je ena redkih držav, ki ima dobre odnose z Madurovo Venezuelo, vendar zanika, da bi imela tam 20.000 vojakov in obveščevalcev, kot to trdijo ZDA. Kuba gosti tudi nekaj voditeljev kolumbijske uporniške skupine, ki so se pogajali o miru s predsednikom Ivanom Duquejem, vendar pa je bombni napad pripadnikov kolumbijske Nacionalne osvobodilne armade leta 2019 v Bogoti ta pogajanja končal. Kolumbija zahteva upornike, Kuba izročitev zavrača.

EU upa na vrnitev ZDA k jedrskemu sporazumu z Iranom

Medtem je Evropska unija sporočila, da upa na čimprejšnje sodelovanje z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Bidnom za vrnitev ZDA k jedrskemu sporazumu z Iranom. Ob tem je EU zavrnil očitke Teherana, da se je uskladil s sankcijami Washingtona.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je v sporočilu za javnost v imenu Bruslja pozdravil Bidnovo stališče glede sporazuma z Iranom. Dodal je, da EU podpira intenzivna diplomatska prizadevanja s ciljem olajšati vrnitev ZDA k jedrskemu sporazumu ter vrnitev Irana k polnemu uresničevanju sporazuma.

Biden, ki bo prisegel prihodnji teden, je napovedal, da bi se ZDA lahko vrnile k sporazumu, iz katerega so se umaknile leta 2018 v času Trumpa, ki je znova uvedel in še poostril sankcije proti Iranu. Iran od leta 2019 vse bolj krši svoje zaveze iz sporazuma iz leta 2015, ob tem pa trdi, da ima do tega pravico, ker ZDA sporazuma ne spoštujejo več. Tako je prejšnji teden začel Iran znova bogatiti uran do 20 odstotkov.

Bruselj zavrača očitke Irana

Teheran tudi očita evropskim podpisnicam sporazuma – članicama Unije Franciji in Nemčiji ter nekdanjemu članu povezave Združenemu kraljestvu –, da delujejo usklajeno z ameriškimi sankcijami, čeprav vztrajajo, da je treba sporazum ohraniti. Borrell je te očitke zavrnil in poudaril, da EU spoštuje svoje zaveze iz sporazuma, tudi glede sankcij.

EU je sicer posvaril Iran, da je 20-odstotno bogatenje urana zelo resna stvar, ki bi lahko močno vplivala na oboroževanje: "Iran pozivamo, naj se vzdrži nadaljnjega stopnjevanja napetosti in nemudoma spremenil svoje ravnanje. Nadaljevanje polnega sodelovanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) ostaja ključno."