Trump je bil po poročanju NYT-ja leta 1985 v minusu za 46 milijonov dolarjev, leta 1994 pa že za 1,17 milijarde.

Trump ne želi javno objaviti davčnih napovedi
New York Times do podatkov ni prišel prek zvezne davkarije, ampak vira, ki ima te podatke. Najverjetneje gre za računovodje. Trump je sicer edini predsedniški kandidat ZDA od 70. let prejšnjega stoletja, ki ni javno objavil svojih davčnih napovedi, ki jih skriva še danes. Finančni minister ZDA Steven Mnuchin je še v ponedeljek zavrnil kongresni nalog za predajo Trumpovih davčnih napovedi od leta 2013 do 2018, spor se bo nadaljeval na sodiščih.

Demokrati (spet) sumijo ruski denar
Newyorški časopis je objavil stare podatke o Trumpovi davčni napovedi iz časov, ko je bil še razvpit newyorški bogataš na vrhu svoje slave, obenem pa tudi globoko v finančnem breznu. Demokrate zdaj še bolj zanima, kako se je iz tega brezna potegnil na površje. Nekateri sumijo ruski denar.

Trump se je finančnemu kolapsu med letoma 1986 in 1989 izognil z vstopom na delniški trg. Z izposojenim denarjem je kupoval delnice določenega podjetja in javno razglašal, da ima dovolj denarja, da ga prevzame v celoti. Ko je cena delnice narasla, ker so mu drugi vlagatelji verjeli, je Trump delnice prodal, poplačal dolg in pospravil dobiček. V treh letih je na ta način zaslužil več kot 67 milijonov dolarjev.

Trump: Izgube prikazuješ zaradi davkov
Trump poročanja New York Timesa v torek zvečer ni takoj komentiral, je pa to storil v sredo zjutraj z nekaj tviti. V njih je razložil, da si vedno prizadevaš prikazati izgube zaradi davkov. To naj bi počeli vsi nepremičninski projektanti in se pogosto potem znova pogajali z bankami o posojilih, kar naj bi bilo tako razširjeno kot šport.

New York Times so lažne novice
New York Times je po svoji navadi vseeno označil za lažne novice in tvitnil, da so objavljene informacije zelo stare in gre za zelo nenatančen namerni napad. Obenem pa je priznal, da je v preteklosti res lagal o dejanski vrednosti svojega premoženja, da plača manj davkov.

To početje je primerjal z davčnimi oazami in nepremičninski projektanti ali gradbeniki, ki so bili v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja upravičeni do velikih davčnih odpisov zaradi amortizacije. To so sicer še danes in večina, ki ima dobre računovodje, nikoli ne plača davkov, čeprav se na primer vozi naokrog z lastnim letalom.