Preiskave in druge postopke proti Američanom in zaveznikom je opredelil kot grožnjo nacionalni varnosti ZDA in izrazil pričakovanje, da zaveznice ZDA pri tem ne bodo sodelovale z ICC-jem. Slovenija ima na ICC-ju sodnico Beti Hohler.

Tožilec ICC-ja Karim Khan je novembra lani izdal nalog za aretacijo vojaškega poveljnika palestinskega gibanja Hamas Mohameda Deifa, hkrati pa tudi za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta.

Trump v svojem izvršnem ukazu to posebej omenja kot razlog za uvedbo sankcij, ki predvidevajo prepoved vstopa v ZDA in zamrznitev premoženja za uradnike ICC-ja, ki so sodelovali pri "nezakonitih in neutemeljenih ukrepih proti Ameriki in tesnemu zavezniku Izraelu" ter tudi za družinske člane uradnikov ICC-ja.

Kljub dolgim navedbam o krivičnem preganjanju Američanov pri ICC-ju in sklicevanju na nacionalno varnost ZDA pa analitiki Trumpov ukaz vidijo predvsem kot darilo Netanjahuju, ki ga je pred dnevi obiskal v Beli hiši.

Demokrati so prejšnji teden v ameriškem senatu blokirali zakonodajo, ki so jo vložili republikanci, s katero so hoteli vzpostaviti režim sankcij proti sodišču za vojne zločine.

Trump je leta 2020 v svojem prvem mandatu uvedel podobne sankcije proti tedanji tožilki ICC-ja Fatou Bensouda zaradi preiskave domnevnih vojnih zločinov ameriških vojakov v Afganistanu. Trumpov naslednik na položaju predsednika Joe Biden je sankcije leta 2021 odpravil, naslednik Bensoude Khan pa je prenehal preiskovati ameriške vojake in se osredinil na preiskave zločinov talibanov.

Nato pa je maja Khan sodišče zaprosil za potrditev zapornih nalogov za Mohameda, Netanjahuja in Galanta zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, kar mu je 21. novembra lani potrdil tričlanski sodni panel ICC-ja, v katerem je bila tudi Beti Hohler.

Izrael je še pred potrditvijo sprožil dvom o nepristranskosti slovenske sodnice, ki je bila imenovana v panel šele oktobra lani po odstopu romunske sodnice Iulie Motoc. Izrael je skušal slovensko sodnico izločiti z argumentom, da je bila prej tožilka ICC-ja.

Sankcije obsodili v Evropi in pozdravili v Izraelu

ICC je obsodil sankcije ZDA proti njihovim uradnikom in obljubil, da bo še naprej zagotavljal pravico žrtvam grozodejstev po vsem svetu.

"ICC obsoja ameriški izvršni ukaz, s katerim želijo uvesti sankcije proti uradnikom ter škodovati neodvisnemu in nepristranskemu sodnemu delu. Sodišče trdno stoji za svojim osebjem in se zavezuje, da bo še naprej zagotavljalo pravico in upanje milijonom nedolžnih žrtev grozodejstev po vsem svetu," je sporočilo sodišče s sedežem v Haagu.

Prav tako je vseh 125 članic, civilno družbo in mednarodno skupnost pozvalo, naj se enotno zavzamejo za "pravičnost in temeljne človekove pravice", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v odzivu na sankcije zagotovila, da se bo Evropa vedno zavzemala za spoštovanje mednarodnega prava. "ICC zagotavlja odgovornost za mednarodna kazniva dejanja in daje besedo žrtvam po vsem svetu. Omogočeno mu mora biti, da svobodno nadaljuje boj proti svetovni nekaznovanosti," je še zapisala na omrežju X.

Sankcije je obsodil tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Kot je zapisal na omrežju X, te "ogrožajo neodvisnost sodišča in izpodkopavajo mednarodni kazenskopravni sistem kot celoto". Costa se je v četrtek sešel s predsednico ICC-ja Tomoko Akane in ji zagotovil podporo EU-ja. Ob tem je poudaril, da ima ICC ključno vlogo pri zagotavljanju pravic žrtvam najhujših zločinov.

Tudi tiskovni predstavnik Evropske komisije je bil kritičen do sankcij in poudaril ključni pomen sodišča pri boju proti nekaznovanosti. Izvršni ukaz lahko vpliva na tekoče preiskave in postopke, tudi v povezavi z Ukrajino, je nadaljeval in dodal, da bo EU spremljal posledice ukaza in proučil morebitne nadaljnje ukrepe.

Urad ZN-a za človekove pravice (OHCHR) je medtem ICC označil kot osrednji del svetovne infrastrukture na področju človekovih pravic. Poudaril je, da v celoti podpira neodvisno delo sodišča v vseh primerih, ki so v njegovi pristojnosti. Ob tem je Trumpa pozval, naj si glede sankcij premisli.

Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da je Trump s sankcijami storil napako in ogrozil pomembno institucijo. "Sankcije ogrožajo institucijo, ki naj bi zagotavljala, da diktatorji tega sveta ne morejo preganjati ljudi in začenjati vojn," je dejal na predvolilnem shodu.

Izraelski zunanji minister Gideon Sar je medtem pozdravil ameriške sankcije proti ICC-ju. "Močno pozdravljam izvršni ukaz predsednika Trumpa o uvedbi sankcij proti tako imenovanemu 'mednarodnemu kazenskemu sodišču'," je zapisal na omrežju X ter dodal, da so ukrepi sodišča "nemoralni in nimajo pravne podlage".

ICC se pripravlja na omejitve financiranja

Sodišče je sprejelo ukrepe za zaščito osebja pred morebitnimi ameriškimi sankcijami in plače izplačuje tri mesece vnaprej, saj se pripravlja na omejitve financiranja, ki bi lahko ohromile sodišče za vojne zločine, je že prejšnji mesec poročal Reuters.

Decembra je predsednica sodišča opozorila, da bi sankcije "hitro spodkopale delovanje sodišča in ogrozile njegov obstoj".

Proti sodišču je uperila svoj pogled tudi Rusija. Leta 2023 je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo predsednika Vladimirja Putina in ga obtožilo vojnega zločina nezakonitega izgona več sto otrok iz Ukrajine. Rusija je prepovedala vstop glavnemu tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča Karimu Khanu in ga polega dveh sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča uvrstila na seznam iskanih ljudi.

ICC preganja obtožence za najhujše zločine, kot so genocid in zločini proti človečnosti, iz držav, ki same tega iz različnih razlogov ne storijo.

ICC ima 125 članic, diplomatski viri pri ZN-u pa pravijo, da namerava velika večina v odgovor na Trumpov ukaz podpisati pismo o podpori sodišču.