Nalog za aretacijo predstavlja vrh spora, ki je po volitvah 28. julija nastal med vlado in opozicijo. Venezuelska državna volilna komisija in vrhovno sodišče sta namreč ugotovila, da je venezuelski predsednik Nicolas Maduro na volitvah 28. julija zmagal z nekaj več kot polovico glasov, medtem ko naj bi izračuni, ki jih je posredovala opozicija, pokazali, da je prepričljivo zmagal Gonzalez.
Opozicija je na javni spletni strani objavila kopije podatkov več kot 80 odstotkov volilnih skrinjic, medtem ko volilna komisija trdi, da ji je objavo vseh izidov preprečil kibernetski napad na volilno noč.
Sodni nalog je sodišče izdalo po tem, ko so visoki vladni uradniki več tednov pozivali, da bi morali Gonzalesa in druge člane opozicije zapreti.
"Ta človek si drzne reči, da ne priznava zakonov, da ne priznava ničesar. To je nesprejemljivo," je dejal Maduro v oddaji na državni televiziji. "Državljani se strinjajo, da morajo zakoni delovati in da uradniki opravljajo svoje delo."
Opozicija je zanikala kakršne koli kršitve.
Po objavi izidov volitev so se v venezuelskih mestih začeli protesti, ki jih je oblast s policijo in vojsko skušala zatreti. Na protestih je umrlo najmanj 27 ljudi, aretiranih pa jih je bilo približno 2400.
"Izgubili so vsakršno predstavo o resničnosti," je na družbenem omrežju X dejala vodja opozicije Maria Corina Machado. "Z grožnjami novoizvoljenemu predsedniku nas bodo le še bolj povezali in povečali podporo Venezuelcev in sveta Edmundu Gonzalezu."
Vrhovni državni tožilec Tarek Saab je sprožil kazenske preiskave tudi proti Corini Machado in spletni strani opozicije, ki je objavila podatke o glasovanju. Sodišče je Gonzaleza trikrat pozvalo, naj priča o spletni strani, česar ni upošteval, kar je bilo povod za izdajo naloga o aretaciji.
Tožilec Luis Ernesto Dueñez je zahteval Gonzalezovo aretacijo zaradi nezakonite prilastitve funkcij, ponarejanja javnih dokumentov, napeljevanja k neupoštevanju zakona, zarote in združevanja, vsa kazniva dejanja pa naj bi bila usmerjena proti venezuelski državi.
Reuters poroča, da venezuelska zakonodaja starejšim od 70 let ne dovoljuje prestajanja kazni v zaporih, temveč predvideva hišni pripor. Gonzalez, ki je poročen in ima dve hčeri, je prejšnji teden dopolnil 75 let.
ZDA so pripravile seznam, na katerem je približno 60 venezuelskih vladnih uradnikov in družinskih članov, ki bi bili lahko deležni sankcij v okviru prvih kazenskih ukrepov po volitvah.
Po volitvah je venezuelski parlament, ki ga nadzoruje vladajoča stranka, sprejel zakon, ki zaostruje pravila za nevladne organizacije, sindikati pa so obsodili domnevne prisilne odstope državnih uslužbencev, ki podpirajo opozicijska stališča.
EU in ZDA kritični do naloga za aretacijo
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je tudi danes obsodil izdajo naloga za aretacijo Gonzaleza Urrutie. "Dovolj je zatiranja in nadlegovanja opozicije in civilne družbe. Volja venezuelskega ljudstva mora biti spoštovana," je Borrell zapisal na omrežju X.
Kritični so bili tudi v Washingtonu, kjer je predstavnik ameriškega Sveta za nacionalno varnost John Kirby dejal, da je ta nalog še en primer Madurovih prizadevanj, da bi se s silo ohranil na oblasti.
ZDA zasegle letalo predsednika Nicolasa Madura
Ameriško pravosodno ministrstvo je v ponedeljek sporočilo, da so ZDA zasegle letalo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale iz Dominikanske republike na Florido, potem ko so ugotovile, da so bile z njegovim nakupom kršene ameriške sankcije.
Venezuelska vlada, ki je potrdila, da je bilo letalo Madurovo, je sporočila, da zaseg ni "nič drugega kot piratstvo", nezakonita in "ponavljajoča se kriminalna praksa" Združenih držav Amerike. Maduro, njegovi sodelavci in venezuelski naftni sektor so deležni strogih ameriških sankcij, zaradi dogajanja po volitvah pa bi lahko ZDA uvedle še dodatne ukrepe.
Generalni tožilec ZDA Merrick Garland je sporočil, da je bilo letalo Dassault Falcon 900EX nezakonito kupljeno za 13 milijonov dolarjev prek navideznega podjetja in pretihotapljeno iz ZDA "za uporabo Nicolasa Madura in njegovih pajdašev".
Letalo so nato lani prek Karibov pretihotapili v Venezuelo, od takrat pa ga je Maduro uporabljal tudi za obisk v druge države, je navedlo ameriško pravosodno ministrstvo.
"To naj bo jasno sporočilo: letala, nezakonito pridobljena v Združenih državah Amerike za potrebe venezuelskih uradnikov, ki so deležni sankcij, ne morejo kar tako odleteti v sončni zahod," je dejal Matthew Axelrod, uradnik ameriškega ministrstva za trgovino.
Ameriški uradniki so dejali, da je bil zaseg izveden v tesnem sodelovanju z Dominikansko republiko.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje