Upravičeno. Trump namreč niti skrival ni, da bo, čeprav je do volitev le mesec dni, naredil vse, da spravi za devetčlansko sodniško klop še tretjega svojega kandidata, s čimer se bo tehtnica zdaj krepko nagnila v desno, s tem pa bo konservativna struja ZDA dobila vse vzvode, da razveljavi kopico liberalnejših zakonov in potrdi konservativnejše. Kljub temu da javno mnenje takega obrata v desno nikakor ne odraža.

A ZDA s svojim zapletenim, ne vedno logičnim političnim sistemom, ki redno izkrivlja realno sliko države in njenega prebivalstva, nikdar niso bile ravno svetel zgled funkcionalne demokracije. Kot je v oddaji Last Week Tonight nedavno izpostavil John Oliver, ne Bela hiša ne senat ne odražata zares popolnoma realnega stanja.

V boju za Belo hišo je demokratski kandidat v štirih od zadnjih petih volitev osvojil več glasov, pa vseeno ZDA 12 od zadnjih 20 let vodi republikanski predsednik.

Razlog je v elektorjih, ki so po posebnem ključu porazdeljeni po vsaki zvezni državi ter lahko popačijo voljo ljudstva in dajejo nesorazmerno več moči manj poseljenim zveznim državam, ki so običajno bolj ruralne in konservativne.

To nesorazmerje je še bolj poudarjeno v senatu, kjer denimo 15 (manj poseljenih) zveznih držav s skupno 38 milijoni prebivalcev zastopa skupno 30 republikanskih senatorjev. Čeprav je to manj kot celotno prebivalstvo Kalifornije, ki pa ima prav tako le dva senatorja, ki sta v tem primeru demokratska.

Potem pa so tu še posamezna specifična ozemlja, kot sta prestolnica Washington in otok Portoriko, kjer je velik delež prebivalstva temnopolt oz. latinsko ameriškega porekla, pa sploh nimajo svojega predstavnika v senatu, izpostavlja Oliver.

ZDA desnosredinske ali levosredinske?

Kljub temu pa republikanci, ki so Obamovega sodniškega kandidata Merricka Garlanda marca 2016 blokirali, češ da ni higienično, da bi predsednik "tik pred koncem mandata" imenoval svojega sodnika, zdaj nimajo težav z imenovanjem konservativnega sodnika le mesec dni pred volitvami. Tudi tisti, ki se sicer sem ter tja le uprejo Trumpu, kot je denimo Mitt Romney.

Senator iz Utaha (in sam nekdanji predsedniški kandidat) je konec septembra dejal, da meni, da ni ovir, da ne bi senat glasoval za Coney Barrettovo, saj da bodo z imenovanjem konservativne sodnice zgolj "sledili volji ljudstva".

"Moji liberalni prijatelji so se v teh desetletjih zelo navadili ideje, da imamo liberalno sodišče, a to ni zapisano v zvezdah," je dejal. "Za nacijo, ki je desnosredinska, je primerno, da imamo sodišče, ki odraža desnosredinska stališča."

Manjšina za konservativna izhodišča

In čeprav ZDA vsekakor ne bi mogli označiti za inherentno progresivno državo, pa ravno zaradi zgoraj omenjene višje elektorske matematike ne drži tudi, da bi bili Američani desnosredinski. Niti z republikansko večino v senatu in republikanskim predsednikom na oblasti.

Sodeč po anketah se namreč le 34 odstotkov Američanov opredeljuje kot konservativnih (Gallup, julij 2020), 36 odstotkov za zmerne in 26 za liberalne.

Večina (50 odstotkov po anketi Politica 21. septembra) jih tudi meni, da bi moral naslednico Bader Ginsburgove izbrati kdor koli zmaga na volitvah 3. novembra, ne kar samodejno Trump (za to se je izreklo 37 odstotkov), in velika večina Američanov (69 odstotkov po anketi The Hilla iz aprila) podpira univerzalno zdravstveno zavarovanje, ki ga celo demokratsko jedro z Joejem Bidnom vred ne, ampak je to domena demokratskih socialistov z Berniejem Sandersom in Alexandrio Ocasio-Cortez na čelu.

Tudi ko gre za pravico do splava, je narod manj razklan, kot bi republikanci radi prikazali, saj podpora pravici žensk do samoodločanja glede splava v zadnjem desetletju krepko narašča. Anketa CBS-a iz junija je pokazala, da si skoraj dve tretjini Američanov želita obdržati pravico do splava, manj kot ena tretjina pa je za razveljavitev zakona. In za se ne opredeljujejo zgolj demokrati, ampak tudi neodvisni volivci in znaten del republikancev.

Roe proti Wade

In kljub temu se zdi, da je boj za posedanje sodnikov na vrhovno klop v resnici boj za ultimativni cilj konservativne krščanske struje – razveljavitev prelomne sodbe Roe proti Wade iz leta 1973, s katero so Američanke dobile pravico do splava.

22. januarja tistega leta je namreč po dolgi obravnavi vrhovno sodišče s sedmimi glasovi proti dvema odločilo, da je pravica ženske do zasebnosti glede njenega telesa po 14. ustavnem amandmaju pomembnejša od interesov zveznih držav za zaščito zdravja nosečnice in nerojenega otroka, vsaj do konca prvega trimesečja nosečnosti.

Začetki zgodbe o odločitvi segajo v leto 1969, ko je Norma McCorvey tretjič zanosila in je želela opraviti splav, ki pa je bil v Teksasu prepovedan razen v redkih izjemah, na primer zaradi posilstva. McCorveyjeva se je odločila za tožbo proti okrožju Dallas oziroma tamkajšnjemu tožilcu Henryju Wadu. Zaradi zaščite zasebnosti so tožnico poimenovali "Jane Roe", tožba pa je romala vse do vrhovnega sodišča in McCorveyjeva je v tem času rodila.

Razprava ne potihne

A odločitev vrhovnega sodišča ni prekinila vroče razprave o splavu. Ameriške zvezne države z republikansko večino v kongresih in republikanci v zveznem kongresu še vedno skušajo pravico do splava vsaj močno omejiti, če ne že odpraviti.

V upanju na razveljavitev razsodbe v primeru Roe proti Wade je več zveznih držav sprejelo posebne zakone, po katerih bo splav samodejno prepovedan, takoj ko bo razsodba razveljavljena. To so Arkansas, Illinois, Kentucky, Louisiana, Misisipi ter Severna in Južna Dakota.

Po drugi strani pa imajo Kalifornija, Connecticut, Havaji, Maine, Maryland, Nevada in Washington zakone, ki bodo samodejno zagotovili pravico do splava na svojem ozemlju, če Roe proti Wade pade.

Barrettova borka proti splavu

In tu nastopi Amy Coney Barrett, zaradi gorečih stališč proti splavu ljubljenka krščanskih konservativcev, ki bi jim lahko uresničila več kot 40 let dolge sanje po razveljavitvi omenjene razsodbe.

V zadnjih letih so bili namreč vsi ključni primeri, ki so romali na vrhovno sodišče, odločeni zgolj z enim samim glasom (5 proti 4) – od potrditve Obamove zdravstvene reforme (Obamacare) leta 2012 in zavrnitve Trumpovega predloga ukinitve programa "sanjačev" Daca junija letos do razveljavitve močno restriktivnega zakona o splavu v Louisiani prav tako junija letos.

Z Barrettovo na mestu liberalne ikone Ruth Bader Ginsburg bi se vse te odločitve lahko prevesile v drugo smer, saj bo imela desnica po novem kar šest od devetih sodnikov.

In ker jih sodnica na prizivnem sodišču v Chicagu in profesorica prava na univerzi Notre Dame šteje šele 48, pomeni, da bo položaj zasedela zelo dolgo, eno celo generacijo dolgo. Položaj vrhovnega sodnika je namreč v ZDA dosmrten.

Sodnica, v kateri "dogma živi glasno"

Trumpovo imenovanje Barrettove sicer ni bilo kako večje presenečenje, mati sedmih otrok je bila vseskozi pri vrhu predsednikovega ožjega seznama, tudi leta 2018, ko se je Trump nazadnje odločil za Bretta Kavanaugha. Ta je imel sicer kar nekaj težav s potrjevanjem, saj je bil obtožen spolnega napada iz časa univerzitetnih dni.

Leta 1972 v New Orleansu rojena Barrettova je svoj čas služila kot pomočnica pokojnega Antonina Scalie, ki do danes velja za enega najbolj zakrknjenih konservativnih vrhovnih sodnikov. Je goreča kristjanka in tega ne skriva, tako da ji je demokratska senatorka iz Kalifornije Dianne Feinstein ob zaslišanju za aktualni položaj prizivne sodnice navrgla, da v njej "dogma živi glasno".

Privrženci Barrettove so to vzeli kot razžalitev njene vere. A njeni kritiki, predvsem iz vrst demokratov, vztrajajo, da menijo, da bodo njena verska prepričanja vplivala na njene razsodbe. Barrettova je sicer takrat na zaslišanju pod prisego obljubila, da njena vera ne bo imela vpliva na sodniške odločitve.

Je pa kot prizivna sodnica vsekakor dokazala svojo pripadnost konservativni struji z odločitvami glede drugega amandmaja o pravici do orožja, priseljevanja in da, tudi splava. Lani je kot edina glasovala proti odvzemu pravice do orožja obsojenemu kriminalcu, letos junija pa je ponovno kot edina skušala potrditi Trumpov odlok, ki bi otežil tistim z zeleno karto dostop do javne pomoči.

Cilj – razveljavitev Obamacara

Barrettova uživa tolikšno naklonjenost Trumpa (in po drugi strani strah s strani demokratov), ker je glasna kritičarka Obamove zdravstvene reforme in sodnika Johna Robertsa, sicer imenovanega v času Georgea W. Busha, ker je leta 2012 s svojim glasom potrditev reforme omogočil. In če bo Barrettova potrjena, kar se pričakuje, da bo, bo to verjetno ravno okoli volitev, eden njenih prvih primerov pa bo prav izpodbijanje Obamove zdravstvene reforme 10. novembra, navaja CNN.

Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je zato prejšnji teden Trumpu očitala, da prav zato tako hiti s potrditvijo svoje kandidatke za vrhovno sodnico, da bi lahko že odločala glede Obamacara.

"Kar me skrbi, je, da bo vsak, ki ga bo imenoval Trump, tam zato, da spodkoplje zdravstveno zakonodajo. Zato se mu je tako mudilo," je dejala Pelosijeva za CNN. "In ni važno, kakšen je postopek tu – važno je le, kaj pomeni osebno za Američane. Če bo Obamacare razveljavljen, pa imate predobstoječo bolezen, pozabite na zavarovanje. Če ste ženska, se bomo vrnili v čas, ko je že biti ženska predobstoječa bolezen. Če so vaši otroci na vaši polici, ne bodo več mogli biti – in to v času pandemije."

Trump je v nedeljo posredno potrdil, da je njegov cilj razveljaviti zdravstveno reformo svojega demokratskega predhodnika. "Obamacare bo zamenjan s PRECEJ boljšo in PRECEJ cenejšo alternativo, če ga vrhovno sodišče razveljavi. To bi bila VELIKA zmaga za ZDA," je tvitnil.

Zaslišanja Barrettove v kongresu se bodo začela 12. oktobra.