Jota je sprva v ponedeljek dosegla Nikaragvo kot izjemno nevaren orkan, njegova moč pa se je kmalu s pete stopnje znižala na četrto, tako da zdaj velja za tropsko nevihto. Kljub temu ostaja tropska nevihta, ki trenutno pustoši po Salvadorju, nevarna.

Opustošenje v več državah

Iz omenjene države poročajo o eni smrtni žrtvi, več kot 800 ljudi pa so evakuirali.

Ameriško središče za orkane še vedno svari pred hudourniškimi poplavami po večjem delu Srednje Amerike. Poplave, zemeljski plazovi v Hondurasu, Nikaragvi in Gvatemali bi namreč lahko imeli katastrofalne posledice, opozarjajo predstavniki centra.

Sorodna novica Nikaragvo dosegel najmočnejši orkan letos, v strahu tudi druge države

Najhuje je bilo v Nikaragvi, kjer je umrlo najmanj 18 ljudi, med njimi otroka, ki sta skušala prečkati reko. Še tri trupla so med drugim izkopali izpod zemeljskega plazu na severu države, trije ljudje pa so umrli v poplavah na zahodu Nikaragve.

Iz Hondurasa poročajo o 14 smrtnih žrtvah, med njimi je pet članov družine, katere hišo je odnesel zemeljski plaz. Še dva človeka sta umrla na kolumbijskem otočju San Andres in Providencia, iz Paname poročajo o eni smrtni žrtvi, več kot 2000 ljudi so namestili v začasna zatočišča.

Rekordno leto

Letošnja sezona orkanov na Atlantiku je med najbolj dejavnimi v zgodovini.

Vremenoslovci so poimenovali že 30 tropskih viharjev, od katerih se jih je 13 razvilo v orkane. Dosedanji rekord je bil 28 tropskih viharjev v enem letu.

Do oktobra, ko se je v vzhodnem Atlantiku pojavil tropski vihar Wilfred, so strokovnjaki že porabili vsa imena za te vremenske pojave, ki so bila predvidena za to sezono, zaradi česar so morali prvič po letu 2005 za poimenovanje uporabiti grško abecedo. Jota je deveta črka te abecede.

Vse več tropskih viharjev naj bi bilo predvsem posledica podnebnih sprememb. Toplejša morja povzročajo več teh viharjev, ki postajajo vse močnejši in tudi dlje vztrajajo nad kopnim, pojasnjujejo znanstveniki.