Vizumi za turistične, poslovne in druge obiske za državljane omenjenih šestih držav niso prizadeti, je pa Washington začasno onemogočil izdajanje vizumov za ljudi iz teh držav, ki se želijo priseliti v ZDA. Za omenjene države je ustavljena tudi tako imenovana imigracijska loterija. ZDA tujim državam vsako leto namenijo določeno število dovoljenj za delo in bivanje v ZDA, ki se razdelijo tistim, prijavljenim z žrebom.

Kot so sporočili z ministrstva za domovinsko varnost, je ukrep lahko le začasen in bodo sodelovali z državami, da odpravijo "svoje varnostne pomanjkljivosti". "Te države večinoma želijo pomagati, a zaradi več različnih razlogov jim ne uspe dosegati varnostnih standardov, ki smo jih postavili," je odločitev po poročanju Guardiana pojasnil minister Chad Wolf.

Posebej bodo prizadeti Nigerijci, saj so ZDA leta 2018 za državljane v teh držav izdale dvakrat več vizumov kot za vseh preostalih pet držav skupaj.

Poznavalci menijo, da gre za predvolilno potezo predsednika Trumpa, ki si je omejevanje priseljevanja v ZDA zadal kot eno svojih prioritet.

"Prepoved ima korenine v sovraštvu, beli nadvladi in rasizmu"

Potezo je kritiziralo več organizacij, ki se ukvarjajo s priseljevanjem, in politikov. Guverner zvezne države Washington Jay Inslee je tako dejal, da razširitev onemogočanja izdaje vizumov "izdaja vrednote, ki nas povezujejo kot Američane". "Ukrepi Trumpove administracije so žaljivi in v resnici celo škodljivi za našo nacionalno varnost. Naše raziskave so pokazale, da je prepoved nevarna, saj ima korenine v sovraštvu, beli nadvladi in rasizmu," je poudarila direktorica ameriške izpostave Amnesty Internationala, Margaret Huang.

Prva prepoved leta 2017

Prva različica ukrepa leta 2017 je prepovedala vstop v ZDA za skoraj vse ljudi iz sedmih držav, v vseh muslimani predstavljajo večinsko prebivalstvo. Prepoved vstopa v ZDA se je nanašala na večino državljanov Irana, Libije, Somalije, Sirije in Jemna, dodani pa sta bili še Severna Koreja in Venezuela, pri čemer prepoved za državljane zadnjih dveh držav ni bila sodno izpodbijana. Sprva se je prepoved nanašala tudi na državljane Iraka in Čada, a sta bili državi pozneje umaknjeni s seznama.