Fotografija, na kateri Samaranch pozdravlja z dvignjeno desnico v čast španskemu fašističnemu diktatorju generalu Franciscu Francu ob 38. obletnici njegove zmage v španski državljanski vojni, je povzročila kar veliko razburjenja, poroča londonski Times.

Kritiki nekdanjemu predsedniku MOK-a očitajo, da njegove pretekle vezi s španskim fašističnim režimom niso v skladu z demokratičnimi in bratskimi ideali svetovnega športa. Samarancheve vezi s Francovim režimom v njegovih zadnjih izdihljajih sredi 70. let prejšnjega stoletja so že vrsto let predmet spotike v njegovi rodni Španiji.

Občudovanje fašističnega diktatorja
Samaranch se je rodil v bogati družini v Barceloni, kjer je bil med letoma 1973 in 1977 tudi na čelu mestnega sveta, a bolj sporno je njegovo prejšnje delovanje v 60. letih, ko je bil poslanec v zgornjem domu španskega parlamenta, ko je bil ta lutka v rokah Franca. Ta je leta 1967 Samarancha imenoval za ministra za šport, proti koncu fašistične diktature pa je postal tudi predsednik španskega olimpijskega komiteja.

Ob Francovi smrti leta 1975 Samaranch ni skrival svojega občudovanja do diktatorja, ki je s kruto in trdo roko Španiji vladal kar 36 let. "Mandat Francisca Franca je pomenil najdaljše obdobje razcveta in miru za našo državo v več stoletjih," je takrat vladavino svojega nadrejenega označil Samaranch, ki je predsednik MOK-a postal leta 1980 in tam ostal do leta 2001, ko so ga imenovali tudi za dosmrtnega predsednika.

The Times piše, da kampanja organizacije Demokracija in dostojanstvo v športu združuje okoli tisoč ljudi, ki MOK-u očitajo, da je v 50. letih prejšnjega stoletja obsojal Hitlerja in Mussolinija, danes pa ima glede tega "ničelno kredibilnost" zaradi navzočnosti Samarancha.

Častni naziv za širjenje olimpijskega duha
In kaj pravijo na očitke ter pozive v MOK-u? Njihov tiskovni predstavnik je povedal, da je Samaranch velik del svojega življenja posvetil olimpijskemu gibanju in promociji olimpijskih vrednot, zaradi česar so ga tudi imenovali za dosmrtnega predsednika.

Samaranchu pripisujejo zasluge za finančno stabilnost MOK-a, ki jo je dosegel predvsem z donosnimi prodajami televizijskih pravic in sponzorstvom, vendar mu po drugi strani mnogi očitajo, da je s tem pretirano komercializiral olimpijske igre. Številnim je šlo v nos tudi to, da so ga morali nazivati ekscelenca in da je med svojimi potovanji prebival v razkošnih hotelih.