Colleen Graffy je za britanski BBC dejala, da so bili sobotni samomori del strategije svete vojne islamskih skrajnežev, medtem pa odvetniki umrlih trdijo, da jih je pri njihovem dejanju gnal obup. Ameriška vojska je že začela preiskavo o tem, saj se spoprijema s pozivi po zaprtju spornega zapora za domnevne teroriste v njenem oporišču na Kubi.

Samomori treh zapornikov
V zloglasnem ameriškem oporišču Guantanamo na Kubi so namreč v soboto trije zaporniki storili samomor. Gre za državljana Savdske Arabije in Jemenca, ki so jih pazniki našli obešene v ločenih zaporniških celicah. To so prvi smrtni primeri zapornikov v Guantanamu, kjer imajo Američani skupaj zaprtih okrog 460 moških, osumljenih sodelovanja s teroristično mrežo Al Kaida in talibanskimi voditelji v Afganistanu.

Trojica, ki je v preteklosti sodelovala pri gladovnih stavkah zapornikov in so jo morali kasneje hraniti s silo, je za obešanje uporabila rjuhe in obleke. Pazniki v najbolj varovanem oddelku, ki so obešene našli kmalu po polnoči, so se zaman trudili z oživljanjem. Obešeni so za seboj pustili poslovilna pisma, vendar podrobnosti njihove vsebine niso znane.

Ameriška vojska zagotavlja, da bo s trupli umrlih ravnala v skladu z islamsko tradicijo. Za zdaj ni podatkov, ali je smrt zapornikov povezana z ubojem vodje Al Kaide v Iraku Abuja Musaba Al Zarkavija v sredinem bombnem napadu ameriške vojske.

Poziv k zaprtju Guantanama
Britanska ministrica za ustavne zadeve Harriet Harman je menila, da bi morale ZDA Guantanamo zapreti ali pa ga preseliti na svoje ozemlje. V petek je ameriški predsednik George Bush dejal, da se zavzema za zaprtje zapora v Guantanamu in sojenje zapornikom v ZDA. Graffyjeva pa je danes dejala, da bi bilo zaprtje Guantanama težavno, saj bi predhodno zahtevalo razpravo o usodi tamkajšnjih zapornikov.

Organizacija za varstvo Amnesty International pa je prepričana, da so samomori posledica več let samovoljnega zapiranja za nedoločen čas. Hkrati je Guantanamo označila za velik madež administracije ameriškega predsednika Georgea Busha.

Iz Centra za ustavne pravice, ki zastopa 300 ujetnikov Guantanama, so sporočili, da so se ljudje ubili zaradi obupa, ker nikoli ne bodo doživeli pravice. Bushevo administracijo so pozvali, naj končno naredi, kar je prav, in ujetnikom sodi ali pa jih izpusti.

Vojska ima smrt za vojno dejanje
Poveljnik zapora admiral Harry Harris je dejal, da samomori po njegovem niso dejanje iz obupa, temveč vojno dejanje, naperjeno proti ZDA.

Predsednik ZDA George Bush je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi dogodka, medtem ko so nevladne organizacije za zaščito človekovih pravic ponovno pozvale ameriško vlado, naj sporni zapor na Kubi zapre. Mednarodni komite Rdečega križa je izrazil zaskrbljenost zaradi negotovosti, v kateri živijo zaporniki, in napovedal, da bodo njegovi predstavniki zapor obiskali prihodnji teden.

Britanski premier Tony Blair, ki je v preteklosti Guantanamo označil za anomalijo, ki jo je treba čim prej končati, je smrt zapornikov označil za žalosten incident.

V štiriletnem obdobju zapora nikomur ni uspelo narediti samomora, je pa 23 zapornikov to skušalo storiti 41-krat.

Savdijci za vrnitev vseh zapornikov
Savdsko notranje ministrstvo je sporočilo, da si prizadeva, da bi trupli obeh Savdijcev čim prej pripeljali v domovino, odvetnik obeh samomorilcev pa je sporočil, da so za njuno smrt odgovorne ameriške oblasti. Dodal je, da so bile povod za samomor treh zapornikov zlorabe in kršenje človekovih pravic. Notranje ministrstvo je dodalo še, da se bo trudilo čim prej pripeljati v domovino tudi druge savdske državljane, zaprte v ameriškem oporišču na Kubi. Teh naj bi bilo okoli sto.

Britanski zapornik: Samomori neizbežni
Britanski državljan Šafik Rasul, ki je bil tudi zaprt v Guantanamu, pa je dejal, da željo po samomoru med zaporniki vzbuja samo ravnanje z njimi, zato so po njegovem mnenju samomori zapornikov neizbežni. Pojasnil je, da so si zaporniki, ki so bili podvrženi neprestanemu pretepanju in zasliševanju, tudi v času, ko je bil sam zaprt v ameriškem oporišču, večkrat skušali vzeti življenje.

Rasul je leta 2001 odpotoval na neko poroko v Pakistan. Tam ga je neki islamski duhovnik zaprosil za pomoč pri razdeljevanju pomoči v sosednjem Afganistanu, kar je tudi sprejel, vendar pa je bil kmalu prijet in prepeljan v Guantanamo. Na Kubi je bil zaprt brez obtožnice, marca 2004 pa so ga po posredovanju britanskih oblasti izpustili. "Zaprt sem bil skoraj dve leti in pol. Nisem imel stikov z zunanjim svetom, nisem imel stika z odvetniki, obtožen pa sem bil članstva v Al Kaidi. Govorili so mi, da sem najslabše od najslabšega," je pojasnil Rasul.