S tem se je dotaknil groženj Rima, ki je sporočil, da bo ponovno preučil odnose s Hrvaško, v najslabšem primeru pa naj bi pri Evropski uniji zahteval celo ukrepe proti Hrvaški.

Hrvaška vlada je namreč sporočila, da bo Avstrijcem začela vračati po letu 1955 odvzeto premoženje, v zameno pa naj bi jo Dunaj podprl v njenih prizadevanjih za članstvo v EU-ju. Pri tem pa je bil užaljen Rim, saj je bilo premoženje po drugi svetovni vojni odvzeto tudi številnim optantom, ki prav tako zahtevajo povračilo. Zato je italijanska vlada napovedala celo ukrepe Unije.

Dolgotrajni pogovori Rima in Zagreba
Italija in Hrvaška se namreč že leta pogajata o usodi nepremičnin, ki so jih italijanski optantje pustili na Hrvaškem, čeprav je tudi Hrvaška naslednica rimskega sporazuma, ki je že dokončno uredil to vprašanje. Državi sta ustanovili posebno delovno skupino, ki išče alternativne načine za poplačilo škode optantom. Zato je italijansko zunanje ministrstvo presenečeno nad odločitvijo hrvaške vlade, da bo vrnila nepremičnine zgolj avstrijskim državljanom.

Ministrstvo je sporočilo, da so tovrstni negativni signali v nasprotju z gospodarskim, trgovinskim in finančnim partnerstvom med državama kot tudi z italijansko prijateljsko podporo Hrvaški na njeni poti v EU. Napovedali so, da bo zunanji minister Gianfranco Fini skupaj s sodelavci ponovno preučil odnose med državama in zaščitil italijanske nacionalne interese, tudi na ravni evropskih institucij.

Proti vračilu tudi Mesić
Že v ponedeljek je hrvaški predsednik Stipe Mesić za hrvaško televizijo izjavil, da se ne strinja z odločitvijo vlade o začetku vračanja premoženja avstrijskim državljanom. Dejal je, da gre za nevarni precedens, ki ne bo vplival le na Hrvaško.

Opozoril je tudi, da morebitna odprta vprašanja z Avstrijo rešuje Avstrijska državna pogodba (ADP), med podpisnicami katere je bila tudi Jugoslavija. Pri tem pa je dodal, da je bilo odvzeto premoženje vračunano v skupno vrednost vojne odškodnine, ki so jo povzročile nemške okupacijske sile.

Hrvaški predsednik lahko tako z vračilom premoženja Avstrijcem naredi precedens, saj bi lahko tako sprejeli nove kategorije tistih, ki bodo lahko zahtevali vračali premoženje.

Zagreb prejel 3.482 zahtev
Hrvaška je za vrnitev premoženja, ki ga je odvzela po 2. svetovni vojni, do konca leta 2003 prejela 3.482 zahtev.

Kar 1.213 zahtev so vložili Italijani, 444 Avstrijci, več kot 100 zahtev pa Izraelci, prebivalci republik nekdanje Jugoslavije, ZDA in Nemčije. Po pisanju tednika Globus je iz Slovenije prišlo 89 zahtev. Podatki od konca leta 2003 do danes še niso urejeni.

Po pisanju Novega lista se je po spremembah zakona o nadomestilu za odvzeto premoženje odprla možnost za sklepanje meddržavnih sporazumov. Svoje predloge naj bi do zdaj dali Slovenija, ZDA, Nemčija, Italija, Izrael in Češka.

Po drugi svetovni vojni so na območju Hrvaške samo Nemcem odvzeli okoli 120 tisoč hektarjev zemljišč in več kot 130 tisoč poslopij. Poleg tega pa je bilo premoženje odvzeto tudi številnim Italijanom, Judom in državljanom nekdanjih jugoslovanskih republik. Nekateri menijo, da bi odškodnine lahko dosegle več milijard evrov.