V skupni izjavi, naslovljeni na predsednika Sveta EU Hermana von Rompuya, sta oba voditelja pozvala k načrtom za priprave na pomoč libijskim upornikom in sta dejala, da bi ti lahko vključevali prepoved preletov nad Libijo.
Voditelja sta ob tem še pozvala EU, da prizna Libijski narodni svet, ki predstavlja opozicijo Gadafiju.
Medtem pa je generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen dejal, da namerava zveza Nato iz zahodnega v osrednje Sredozemlje premestiti vojaške ladje, ki bodo nadzorovale razmere v Libiji, ne bodo pa jih uporabili za izvedbo vojaških akcij.
Po besedah Rasmussena bodo ladje zveze Nato, ki za nadzor libijskega zračnega prostora že uporablja izvidniška letala awacs, okrepile tudi nadzor na obalnih območjih Libije.
Obrambnim ministrom se pa ni uspelo dogovoriti o morebitni uvedbi prepovedi letenja nad Libijo, nadaljevali pa bodo "načrtovanje za vsak primer", je poudaril Rasmussen. Dodal je, da bi tak ukrep nujno zahteval pravno podlago v obliki mandata Združenih narodov in močno podporo držav v regiji.

Rasmussen je že pred začetkom zasedanja dejal, da se v Natu že pospešeno ukvarjajo s "preudarnim načrtovanjem" mogočih ukrepov za zaustavitev nasilja v Libiji in da se že nekaj dni posvetujejo tudi z drugimi mednarodnimi ter regionalnimi organizacijami.
EU zaostril sankcije
EU je medtem zaostril sankcije proti libijskemu režimu. Odločil se je za zamrznitev premoženja petim institucijam oziroma podjetjem, vključno s centralno banko in libijskim državnim investicijskim skladom LIA, ki je sicer napovedal vlaganja v športni park Stožice.

V skladu z zaostritvijo sankcij EU-ja je Nemčija že zaprla račune libijske centralne banke in libijskih državnih skladov pri nemških posojilnih institucijah. Rusija pa je ustavila izvoz in prodajo orožja Libiji.
Francoska vlada je medtem prva priznala na novo ustvarjen uporniški Libijski narodni svet za legitimnega predstavnika libijskega ljudstva.

Italija se bo pred morebitnim priznanjem Libijskega narodnega sveta posvetovala z drugimi državami članicami Evropske unije. "Mislim, da je bolje za nas, če prisluhnemo stališču celotne Evropske skupnosti," je italijanski premier Silvio Berlusconi odgovoril na vprašanje, ali bo Italija sledila Franciji pri priznanju narodnega sveta.

Bo Nato uslišal prošnje upornikov?
V Bruslju bosta dve srečanji na visoki ravni, ki bosta posvečeni negotovim razmeram v Libiji, kjer vse kaže, da se je razplamtela državljanska vojna. Zunanji ministri Evropske unije bodo na izrednem neformalnem srečanju ocenili razmere v nemirni državi in se pripravili na izredno zasedanje Evropskega sveta o Libiji in južni soseščini, ki bo na sporedu v petek.

Začelo se bo tudi dvodnevno zasedanje obrambnih ministrov zveze Nato, na katerem bodo največ pozornosti namenili razpravi o morebitnem vojaškem posredovanju v Libiji v okviru uveljavitve prepovedi poletov v libijskem zračnem prostoru, za kar so zaprosili uporniki, ki so dokaj nemočni ob letalskih bombardiranjih njihovih položajev.

"Če bo treba, se lahko odzovemo v zelo kratkem času," je dejal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen in dodal, da je na območju velika občutljivost glede tega, kar bi lahko imeli za vojaško posredovanje. Italija, katere vojaška oporišča bi lahko imela ključno vlogo pri morebitnem posredovanju, je sporočila, da bo podprla vsakršno odločitev Nata, EU-ja ali Združenih narodov.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je znova poudarila ameriško stališče, da je uvedba prepovedi poletov stvar ZN-a, in ne bi smela biti obravnavana kot ameriška pobuda.

Rusija ustavlja prodajo orožja
Rusija, ki je skupaj s Kitajsko zadržana do vojaškega posredovanja, je napovedala, da bo prepovedala izvoz vsega orožja v Libijo in s tem začasno prekinila orožarske pogodbe z režimom Moamerja Gadafija, ki ga obtožujejo, da je svoje sile v boju proti upornikom uporabil tudi za napade na civiliste.

Rusija je za ZDA največja izvoznica orožja na svetu in velja za eno izmed pomembnejših dobaviteljic libijskemu režimu. Prejšnji teden je visoki ruski obrambni predstavnik povedal, da so jih nemirne razmere v Libiji "stale" štiri milijarde dolarjev.

Zavija padla v roke Gadafijevih sil
Gadafijeve sile so sprožile nov bombni napad na naftno mesto Ras Lanuf, kjer je pomemben naftni terminal. Ta je še vedno v rokah upornikov, ki jim je do zdaj uspelo odbiti vse poskuse zasedbe mesta. Vladna letala so bombardirala tudi mesto Brega, ki je vzhodno od Ras Lanufa in gosti največjo rafinerijo v državi.

Vladna ofenziva na upornike in spopadi na vseh frontah so še utrdili razdelitev države na uporniški vzhod in zahod, ki je v rokah Gadafiju zvestih sil. Te so po večdnevnih srditih spopadih znova prevzele nadzor nad Zavijo na zahodu države, ki leži le 50 kilometrov od Tripolisa.

Libijska vlada je v sredo napotila svoje odposlance v Bruselj, Lizbono in Egipt. Portugalska je sporočila, da se je njen zunanji minister Luis Amado srečal z libijskim odposlancem, ki mu je povedal, da je Gadafi pripravljen na začetek pogovorov o prenosu oblasti, čeprav v Lizboni opozarjajo, da je ponudbo jemati z rezervo.