Razmere v Perzijskem zalivu so se zaostrile, ko je Savdska Arabija usmrtila šiitskega klerika Nimra Al Nimra. Sledili so protesti in napad na savdsko veleposlaništvo v Teheranu, kar je še prililo olja na ogenj v sporu med dvema regionalnima silama.

Zdaj pa so Savdijce podprle tradicionalne (sunitske) zaveznice, ki so po odpoklicu svojih diplomatov pretrgale tudi vse gospodarske in trgovinske vezi z Iranom. Tako so že odpovedani vsi poleti med obema državama. Je pa savdski zunanji minister Adel Al Džubeir dodal, da so iranski romarji v Meki in Medini še vedno dobrodošli.

Bahrajn: Strahopetni napadi na savdske diplomate
V Bahrajnu sicer vlada sunitski kralj Hamad ibn Isa Al Kalifa, a prebivalstvo v večini predstavljajo šiitski muslimani. Manama je diplomatske odnose prekinila zaradi "strahopetnih napadov na savdske diplomatske misije v Iranu in naraščanja očitnega ter nevarnega vmešavanja Teherana v notranje zadeve zalivskih držav". Bahrajnsko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo iranskega odpravnika poslov Murtada Sanavbarija in mu predalo uradno noto o prekinitvi odnosov. Tako kot Bahrajn so zalivski zaveznici sledili tudi Združeni arabski emirati, ki so znižali raven odnosov s Teheranom in odpoklicali svojega veleposlanika.

Podobno retoriko kot Bahrajn je ubral tudi Sudan, ki "najostreje obsoja sovražne napade Irana na diplomatske misije kraljevine Savdske Arabije". "Gre za jasno kršenje mednarodnega prava."

Regijo sicer še naprej pretresa krvavo nasilje. V Savdski Arabiji je nasilje izbruhnilo v Nimrovem rojstnem kraju Avamija, ko so ponoči varnostne sile skušale zaseči ukradeno vozilo. Policija je bila tarča obstreljevanja in je na napad odgovorila. Avamija in bližnje mesto Katif sta utrdbi šiitske manjšine v sicer sunitski Savdski Arabiji. Umrl je policist, ranjen pa je bil tudi osemletni otrok.

V Iraku napadli sunitski mošeji in ubili mujezina
Medtem sta bili v Iraku, kjer se že leta soočajo s konflikti med verskima ločinama, napadeni dve sunitski mošeji. Ubit je bil mujezin, kar si številni razlagajo kot maščevanje za smrt Al Nimra. Na iraškem notranjem ministrstvu so potrdili napade v Hili, ki je približno 100 kilometrov južno od iraške prestolnice. Premier Haider Al Abadi je za napad na mošeje obtožil Daeš (o. p. Islamska država) in skupine, podobne njim.

Ansari: Savdijci želijo povečati napetost v regiji
Savdska Arabija je že predtem iranskim diplomatom dala rok, po katerem morajo zapustiti državo, Iran pa je prepričan, da je namen Savdijcev povečati že tako napete razmere na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Hosein Džaberi Ansari je v izjavi za javnost dejal, da se "Iran zavzema za zagotavljanje diplomatske varnosti, ki temelji na mednarodnih konvencijah". Dodal je, da je bil namen Teherana zagotoviti varnost savdijskega veleposlaništva in da je Savdska Arabija napad na svoje veleposlaništvo v iranski prestolnici izrabila le za izgovor, s katerim želi povečati napetosti v regiji.

Iran napovedal "božje maščevanje"
Po napadu na veleposlaništvo je Riad prekinil diplomatske stike s Teheranom, poklical svoje diplomate in izgnal iranske, kar je naznanil savdski zunanji minister Al Džubeir, ki je iranskim diplomatom dal 48-urni rok, da zapustijo državo. Odgovor Irana, ki je obglavljenje Al Nimra označil za "politično napako" in napovedal "božje maščevanje", je bil, da prekinitev diplomatskih odnosov ne bo popravila "velike napake", ki jo je Savdska Arabija naredila s to usmrtitvijo. Dodali so, da so Savdijci zagrešili "strateško napako s tem, ko so sprejeli prenagljeno odločitev, ki širi nestabilnost v regiji in spodbuja razraščanje terorizma".

Al Džubeir je dejal, da Savdska Arabija ne bo dopustila Iranu, da ogroža njeno varnost, in ga je obtožila, da "ima v regiji porazdeljena orožja in postavljene teroristične celice". Zunanji minister Savdske Arabije je dodal, da je skozi zgodovino Iran s svojimi dejanji kazal sovražnosti v arabskih vprašanjih in skrbel za nemir v regiji. Teheran in Riad sta med diplomatskim sporom drug drugega obtoževala terorizma.

Nasralah: Savdijci želijo vojno med suniti in šiiti
Spor in prekinitev diplomatskih stikov med zalivskima velesilama sta v regiji, že tako polni konfliktov, še dodatno zaostrila razmere. Drugi akterji že izkazujejo podporo stranema. Vodja libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Hasan Nasralah je obtožil savdsko vladajočo družino, da si prizadeva za vojno med ločinama šiitov in sunitov po svetu, poroča BBC.

Sirska uporniška skupina Islamska vojska (Džaiš Al Islam) je pozdravila savdsko potezo, saj naj bi "podpora Teherana šiitskim milicam destabilizirala položaj na Bližnjem vzhodu in predvsem v Siriji". Po njihovem mnenju Iran ogroža varnost v regiji.

ZDA in ZN za diplomatsko rešitev spora
Oglasili so se tudi na Zahodu. Združene države in Združeni narodi (ZN) so pozvali k miru in mirnemu reševanju sporov. ZDA so dejale, da pozivajo voditelje v regiji k sprejetju ukrepov za umiritev napetosti, in opozorile, da ključnega pomena ostajajo diplomatsko udejstvovanje in neposredni pogovori. "Zavedamo se, da je Savdska Arabija ukazala zaprtje iranskih diplomatskih predstavništev v kraljevini. Menimo, da diplomatska prizadevanja ostajajo ključna pri odpravljanju razlik, zato bomo še naprej pozivali voditelje po vsej regiji, naj sprejmejo odločne ukrepe za umiritev napetosti," je dejal tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta John Kirby.

Ban Ki Mun: Dialog v interesu regije
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je že govoril z obema zunanjima ministroma - savdskim Al Džubeirom in iranskim Mohamadom Javadom Zarifom - in ju pozval, da se izogibata dejanjem, ki bi še nadalje poslabšala položaj. Poudaril je, da je konstruktivni dialog v interesu obeh držav in regije v celoti.

Rusi so se ponudili za posrednika v sporu
Nemčija je Irance in Savdijce pozvala k dialogu in naj uporabijo vse možnosti, da najdejo mirno rešitev v dvostranskih odnosih. Rusija pa je pripravljena v sporu sodelovati kot posredniki. "Kot prijatelji smo pripravljeni odigrati vlogo posrednika in pomagati pri reševanju vseh nasprotij, ki se pojavljajo med državama," je sporočila Moskva.

Zaskrbljenost nad možnostjo stopnjevanja konflikta je izrazila tudi Kitajska. Peking je dodal, da je treba zagotoviti varnost in dostojanstvo diplomatskega osebja. Obenem Kitajska upa, da bosta Teheran in Riad ohranila mirno kri, da bodo lahko našli ustrezno rešitev in skupaj zadržali mir ter stabilnost v regiji.

https://www.washingtonpost.com/news/monkey-cage/wp/2016/01/04/why-saudi-arabia-escalated-the-middle-easts-sectarian-conflict/?postshare=191451927613283&tid=ss_tw