"Pri neresničnih informacijah obstaja 70 odstotkov večja verjetnost, da bodo deljene, kot pri resničnih," so zapisali v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Science. "Resnične zgodbe poleg tega potrebujejo šestkrat več časa, da dosežejo 1.500 ljudi, kot neresnične," so še navedli.

Razlika v hitrosti širjenja lažnih in resničnih novic je še večja pri informacijah o politiki, financah, terorizmu, naravnih katastrofah in znanosti.

Lažne zgodbe se hitreje širijo zaradi neobičajnosti. Ljudje jih torej delijo, ker so bolj presenetljive od resničnih. V odgovorih na lažne novice uporabniki izražajo presenečenje, strah in gnus. Na resnične novice pa so se ljudje odzvali z žalostjo ter tudi veseljem in zaupanjem.

Ljudje, ki širijo lažne novice, imajo "občutno manj sledilcev in sledijo občutno manj ljudem". Poleg tega so manj aktivni na Twitterju, na katerem preživijo tudi manj časa. Znanstveniki so ugotovili še, da se število neresničnih informacij na Twitterju povečuje, največ pa jih je bilo v času ameriških predsedniških volitev leta 2012 in 2016.

Lažne novice širijo predvsem ljudje
V nasprotju s splošnim prepričanjem lažne informacije širijo predvsem ljudje, ne boti, ki so sicer v središču preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve pod vodstvom posebnega tožilca Roberta Muellerja.

"Boti so precej nova iznajdba, zato nam še ni popolnoma jasno, kaj točno počnejo in kakšen je njihov vpliv. Na splošno mislimo, da boti izkrivljajo vrsto informacij, ki dosežejo javnost, vendar vsaj ta študija kaže, da niso spreminjali naslovnic v lažne novice. Resnične in lažne novice so propagirali približno enakovredno," je za Science Magazine dejal Sawn Dorious, znanstvenik z univerze Iowa.

Bostonski maraton povod za raziskavo
Povod za začetek raziskave o lažnih novicah na Twitterju so bile lažne novice v povezavi z bombnim napadom na bostonskem maratonu leta 2013. Glavni avtor raziskave Soroush Vosoughi z MIT-a je takrat kot doktorski študent ob spremljanju Twitterja naletel na mnogo lažnih novic, kot je zgodba o pogrešanem osumljencu, za katerega se je izkazalo, da je storil samomor. "Vse te govorice niso le zabava na Twitterju, ampak lahko res vplivajo na življenja ljudi in jih zelo hudo prizadenejo," je Vosoughi dejal za Science Magazine.

Študija je zajela okoli 126.000 resničnih in neresničnih informacij, ki jih je med začetkom Twitterja leta 2006 in 2017 na družbenem omrežju 4,5-milijonkrat delilo tri milijone ljudi. Za določanje resničnih in neresničnih informacij so se znanstveniki zanesli na šest neodvisnih organizacij, ki preverjajo resničnost dejstev.

Gre za najbolj obsežno študijo doslej. V preteklosti so namreč izvajali študije na manjših vzorcih in študije primerov, navaja AFP.

Pomen znanosti v boju proti lažnim novicam
"Facebooki, Googli in Twitterji tega sveta morajo storiti več za izvajanje zaščitnih ukrepov za zmanjševanje problema, vendar dolgoročno potrebujemo tudi znanost - če ne bomo razumeli, od kod lažne novice prihajajo in kako se širijo, kako se lahko proti njim borimo?" je za Science Magazine po objavi raziskave poudaril računalniški strokovnjak David Lazer z bostonske univerze.