29. novembra smo zaznamovali obletnico obletnico drugega zasedanja AVNOJ-a, ko je bila v Jajcu sprejeta odločitev o federativni ureditvi države.
Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije so ustanovili 29. novembra 1943, dan pa je ostal zapisan v zgodovino kot dan nastanka nove Jugoslavije.

Na zasedanju so sprejeli odločitev, da "se SFRJ zgradi na demokratičnem, federativnem načelu kot skupnost enakopravnih narodov", kraljevi vladi v izgnanstvu pa so prepovedali vrnitev v državo.

Po koncu vojne leta 1945 so 29. november praznovali kot dan republike, ki je postal eden izmed največjih praznikov v nekdanjem SFRJ-ju - praznovali smo ga dva dela prosta dneva, slovesnosti so potekale v vseh prestolnicah nekdanje skupne države, podeljevali so priznanja, otroci so dobivali rdeče pionirske rutice in tako postajali pionirčki, praznik pa je zaznamovala tudi obilica jedače in pijače.

Dan republike ni preživel razpada SFRJ-ja niti v eni republiki nekdanje skupne države, razen v Srbiji, kjer so ga ukinili šele leta 2002 s sklepom Sveta državljanov Zvezne skupščine ZRJ-ja (Črna gora je praznovanje opustila nekaj let prej).

Vojna zameglila spomin
Kot piše b92, je vojna vihra s seboj delno odnesla tudi spomine in čustva, vezana na praznik, "ostali so samo jugonostalgiki na vsem prostoru nekoč velike države, ki se je raztezala od Vardarja do Triglava, a jih ni veliko".
Dneva republike se danes spominjajo večinoma starejše generacije, izpostavlja pa srbski portal, da so "Slovenci med največjimi jugonostalgiki, najštevilnejši med obiskovalci Titovega groba na dan mladosti in najbolj zainteresirani za proslave vseh nekdanjih skupnih praznikov".

Dneva republike se tradicionalno spominjajo tudi v Tivtu v Črni gori, kjer "stari borci" in antifašisti ob tej priložnosti vlečejo primerjave med "srečnimi časi v najlepši državi na svetu" in trenutnim dogajanjem na svetovnem političnem prizorišču.
Spomin na praznik živi tudi v BiH-u, kjer je 24. novembra potekala osrednja svečanost ob 69. obletnici drugega zasedanja AVNOJ-a. Slovesnosti so se udeležili državljani iz celotne nekdanje skupne države, pri čemer jih je bilo največ iz BiH-a, Hrvaške in Slovenije.