Zdravstveno stanje Šešlja je resno. Vodja Srbske radikalne stranke je zahteval, da ga v priporu obiščejo srbski zdravniki, med njimi tudi srbski ginekolog. Foto: EPA
Zdravstveno stanje Šešlja je resno. Vodja Srbske radikalne stranke je zahteval, da ga v priporu obiščejo srbski zdravniki, med njimi tudi srbski ginekolog. Foto: EPA
Haaško sodišče
Šešelj haaško sodišče med drugim obtožuje, da ogroža njegovo šibko zdravje in s tem njegovo življenje. Foto: Reuters

Haaški obtoženec v vloženem zahtevku trdi, da je haaško sodišče že s samo dolžino sodnega postopka in pripora kršilo njegove temeljne človekove pravice, ki mu jih zagotavljajo mednarodne konvencije. Zaradi "namernega zavlačevanja procesa" zahteva pol milijona evrov odškodnine.

400.000 evrov zahteva, ker naj bi mu sodišče kršilo pravico do financiranja obrambe, 300.000 evrov pa, ker so mu skušali vsiliti odvetnika. Po 100.000 evrov odškodnine zahteva, ker mu ni bil omogočen vpogled v pravne vire, na katere so se sklicevali haaški sodniki in tožilci, in ker mu sodišče ni dostavilo gradiva v jeziku, ki ga razume - srbščini -, ter na papirju.

Tu se Šešljeve zahteve ne končajo; 200.000 evrov naj bi si zaslužil, ker mu je bila več let kršena pravica do pravne pomoči, 300.000 evrov pa, ker so mu onemogočali stike s pravnimi svetovalci, družino, prijatelji in zdravniki. Šešelj 100.000 evrov odškodnine zahteva še, ker so mu v vmesnem času v Haagu sodili zaradi nespoštovanja sodišča, to pa v statutu sodišča ni opredeljeno in nima opore v mednarodnem običajnem pravu.

Lani od sodišča zahteval 10 milijonov evrov
Tokrat ni prvič, da Šešelj od haaškega sodišča zahteva odškodnino. Maja lani je zahteval 10 milijonov evrov kot naknadne stroške za obrambo, ki naj bi nastali med osmimi leti, ki jih je preživel v priporu. Že več let od sodišča s sedežem v Haagu zahteva odškodnino, ker zastopa samega sebe. Šešelj se na sodišču sam zagovarja po lastni izbiri.

Statut in pravilnik haaškega sodišča izplačila odškodnin sicer ne predvidevata, sodišče pa poleg tega kot institucija Združenih narodov uživa sodno imuniteto.

V priporu od leta 2003
Vodja Srbske radikalne stranke je v Haagu obtožen zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov nad nesrbskim prebivalstvom na Hrvaškem, v Vojvodini in v BiH-u v letih 1991-1993. V priporu je od februarja 2003, ko se je takoj po objavi obtožnice proti njemu prostovoljno predal. Sojenje Šešlju se je začelo novembra 2007, končalo pa naj bi se s sklepnimi besedami obrambe in tožilstva predvidoma 5. marca letos.

Doslej je bil zaradi nespoštovanja sodišča pravnomočno obsojen na 15 mesecev zapora in nepravnomočno na leto in pol zapora. Poteka še tretji postopek po obtožnici za isto kaznivo dejanje.

Šibko Šešljevo srce
57-letni Šešelj haaškemu sodišču očita, da z neustreznim zdravljenjem v priporu ogroža njegovo življenje. Na začetku januarja so ga zaradi slabosti prepeljali v bolnišnico v Leidnu, kjer so mu vstavili srčni spodbujevalnik. Že leta 2010 so ga operirali zaradi tahikardije oz. nepravilnega srčnega utripa.

Haaško sodišče je prejšnji teden odobrilo zahtevo obtoženca in dovolilo, da ga v priporu pregledajo srbski zdravniki. Ti so v soboto sporočili, da je Šešljevo zdravstveno stanje izredno resno, njegovo življenje pa v nevarnosti. Težave s srcem naj bi bile že tako hude, da jih ni več mogoče odpraviti, lahko pa se jih omeji, a le z zdravljenjem v posebej za to specializiranih ustanovah.