Turčija je po preučitvi vseh podatkov prepričana, da je bilo njeno vojaško letalo sestreljeno zunaj sirskega ozemlja, ki pa ga je predtem prečkalo. "Skladno z našimi zaključki je bilo naše letalo v mednarodnem zračnem prostoru 13 navtičnih milj (24 km) od Sirije."
Turčija je v nedeljo popoldne Siriji tudi uradno predala protestno diplomatsko noto, v kateri je sosedo obtožila sestrelitve njenega vojaškega letala.
Letalo leži v globočini sirskih voda
Turška vojska je s pomočjo signalov iz letala in sonarjev določila koordinate razbitin lovca F-4, ki leži v sirskih vodah na globini 1.300 metrov, vendar iskalno-reševalne ekipe še vedno niso našle letala. Predtem je turška televizija poročala, da so letalo že našli. Še vedno ni znano, ali sta se pilota uspela izstreliti ali ne. Njuno iskanje še naprej intezivno poteka v koordinirani, a ne tudi čisto skupni turško-sirski reševalni akciji.
Letalo po pomoti v sirskem prostoru
Davutoglu je razkril, da je bil večnamenski lovec F-4 "fantom" neoborožen in je letel na samostojni nalogi, ki pa ni bila nikakršna skrivna misija, usmerjena proti Siriji. Turško vojaško letalo je preizkušalo domači radarski sistem. V nedeljskem pogovoru za državno televizijo TRT je zunanji minister potrdil, da je letalo pomotoma vstopilo v sirski zračni prostor, vendar je bilo sestreljeno več minut pozneje, ko je že zapustilo sirsko ozemlje.
Zunanji minister je poudaril, da sirska vojska pilotov ni z ničimer opozorila na kršitev zračnega prostora in na grožnjo s sestrelitvijo. Poleg tega "fantom" ni prikrival svoje identitete in je oddajal svoj signal, prav tako so bile jasno vidne vse oznake turškega vojnega letalstva. Davutoglu je v televizijskem intervjuju celo dejal, da je turška vojaška obveščevalna služba prestregla pogovor med sirskimi vojaki, iz katerega je razvidno, da so letalo prepoznali kot turško.
- neoboroženi F-4 "fantom" je v petek vzletel z letališča Erhac v vzhodni Turčiji ob 10:28 (krajevni čas);
- letalo je na obmejno območje priletelo iz smeri Severnega Cipra, pri čemer F-4 letel z visoko hitrostjo nizko nad vodo;
- Sirija trdi, da je letalo vstopilo v sirski zračni prostor ob 11:40;
- turška vojska je izgubila radijski in radarski stik z letalom ob 11:58, ko je bilo nad provinco Hatay;
- sirska protizračna obramba je začela streljati na letalo, ko je bilo to 1 km stran od obale. F-4 je strmoglavil 10 km stran od Om al Tujurja;
- Turčija zatrjuje, da je letalo padlo v mednarodne vode 13 milj (24 km) stran od Sirije.
Turška podpora opozicije razburja Al Asada
Uradni Damask je zatrdil, da niso vedeli za identiteto letala, ki so ga sestrelili skladno z zakoni, ki veljajo v takšnih okoliščinah. V Siriji zaradi že več kot leto dni trajajočega upora proti režimu Bašarja al Asada vlada izredno stanje, v zadnjih tednih se je kljub prisotnosti opazovalcev Združenih narodov razplamtela državljanska vojna. V konfliktu med alavitsko elito in sunitsko večino se je Turčija postavila na stran opozicijie: v Carigradu domuje krovna opozicijska politična organizacija Sirski nacionalni svet, na ozemlju Turčije pa je trenutno že več kot 30 tisoč beguncev.
Kje je padlo letalo in kje sta pilota?
Po sirskih trditvah so na letalo začeli streljati, ko je bilo to kilometer oddaljeno od sirske obale. Po zadetkih protizračne obrambe so F-4 zajeli plameni, letalo pa je v vodo padlo 10 km od sirske obale. Po mednarodnih zakonih se mednarodna pomorska meja razteza 12 navtičnih milj stran od obale, kar pomeni, da naj bi bilo letalo po turških trditvah sestreljeno le dober kilometer zunaj sirskega zračnega prostora oz. voda.
Odgovor, kje natanko je padlo turško vojaško letalo, še čakamo, saj njegovih razbitin še niso našli. Prav tako še ni znana usoda obeh pilotov, ki ju že tretji dan iščejo tako sirske kot turške vojaške ladje, pri čemer obe strani sodelujeta in koordinirata reševalno akcijo. Ker pogrešanca nista poslala nobenega poziva na pomoč niti drugega elektronskega signala, sta najverjetneje mrtva.
Zaradi sirske sestrelitve turškega letala se bodo v torek sestali veleposlaniki pri Severnoatlantskem vojaškem zavezništvu. Turčija je zahtevala posvetovanje na podlagi 4. člena ustanovne listine Nata, po kateri članica zahteva posvetovanje, ko je ogrožena njena ozemeljska celovitost in je ogrožena varnost države.
Varnostni svet, EU in na koncu še Nato
Primer sestrelitve turškega lovca je še dodatno okrepil pritisk na vladajoči režim v Siriji. Zunanji minister Velike Britanije William Hague je tako ostro obsodil incident in izpostavil, da bo VB v Varnostnem svetu ZN-ja zahtevala "robustno akcijo" proti Siriji. Sočasno je bilo v nedeljo opoldne potrjeno, da se bodo zunanji ministri Evropske unije na ponedeljkovem svetu v Luksemburgu še posebej posvetili Siriji. Dan pozneje, v torek, bo v Bruslju na zahtevo Turčije sledil posvet Nata, kjer bo najverjetneje predstavljen turški odgovor Siriji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje