Združeni arabski emirati so ladjo zajeli skladno z zaostrenimi sankcijami proti Severni Koreji, ki jih je Varnostni svet ZN-a po drugem jedrskem poskusu Severne Koreje sprejel 12. junija. Sankcije Pjongjangu med drugim prepovedujejo prodajo konvencionalnega orožja. Resolucija 1874 od članic ZN-a zahteva, da severnokorejske ladje, za katere obstaja utemeljeni sum, da prevažajo prepovedano orožje, ne oskrbujejo z gorivom in drugimi zalogami ter da pregledajo tovor, ki je namenjen v Severno Korejo ali prihaja iz nje in bi lahko vseboval prepovedane materiale.
Ladja, ki je prevažala orožje, je v lasti avstralskega podjetja, plula pa je pod bahamsko zastavo. Med orožjem, ki so ga zasegli 14. avgusta, so bili detonatorji, strelivo in raketne granate.
Vpleteni - avstralsko, francosko in italijansko podjetje
Avstralsko podjetje, katerega ladja je bila zasežena, nadzira francosko združenje, za izvoz orožja v Iran pa se je dogovoril urad nekega italijanskega podjetja v Šanghaju.
O incidentu, prvem tovrstnem po junijskih sankcijah, so Združeni arabski emirati obvestili odbor Varnostnega sveta ZN-a za sankcije proti Severni Koreji. Odbor je s pismoma, poslanima 25. avgusta v Teheran in Pjongjang, državi obvestil o zajetju in zahteval odgovor v 15 dneh.
Iran največji kupec severnokorejskega orožja
Zajetje dokazuje, da Severna Koreja kljub prepovedi še naprej izvaža svojo vojaško tehnologijo, ki je eni najrevnejših in najbolj izoliranih držav dolgo prinašala velik dobiček. Iran, tudi sam deležen sankcij Varnostnega sveta zaradi svojega jedrskega programa, je po uradnih ocenah ZDA največji kupec orožja iz Severne Koreje. Na leto naj bi od Pjongjanga kupil za dve milijardi dolarjev orožja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje