Vloga lastniških dokumentov je za mnoge Sirce nemogoča, saj je popis zemljišč pred vojno po podatkih Svetovne banke zajemal le polovico ozemlja Sirije. Mnogi uradni dokumenti, denimo v mestu Homs, so bili med vojni uničeni, poroča Deutsche Welle.

Strokovnjaki Združenih narodov na Bližnjem vzhodu svarijo, da bo ukrep razlastil predvsem gospodarsko usmerjeni sirski srednji razred. Mnogi med njimi so med vojno poiskali zatočišče drugje.

Šest milijonov Sircev si je od začetka vojne zatočišče poiskalo po svetu, šest milijonov je notranje razseljenih po Siriji. Zanje ukrep sicer predvideva, da lahko dokumente v Siriji predložijo tudi po sorodnikih.

1,5 milijona Sircev tajne obveščevalne službe uvrščajo na seznam teroristov, zato je uveljavljanje lastniških pravic nad zemljišči zanje tako rekoč nemogoče.

Uradna namera "Odloka številka 10", izdanega 4. aprila, naj bi sicer bila prepričati milijone sirskih beguncev po svetu k vrnitvi v Sirijo, ki je zdaj večinoma znova pod Asadovo oblastjo, poroča Rheinische Post.

Vzvod etničnega čiščenja
Sirske opozicijske skupine ukrep kritizirajo kot vzvod za izvajanje etničnega čiščenja. Asadovi nasprotniki na protestih leta 2011 so bili večinoma suniti, ki so po zatrtju zapustili sirska gospodarska središča Damask, Homs, Alep in sredozemsko obalo.

Na teh najpomembnejših območjih bodo po preselitvi še zadnjih upornikov tako večinoma ostale manjšine, kot so aleviti, kristjani, druzi in šiiti, za zaščitnika katerih se oklicuje Asad.

Načrtovana množična razlastitev bi Asadu tudi omogočila "napolnitev prazne blagajne in nagrajevanje zvestih podpornikov s pogodbami za gradbena dela," menijo novinarji Rheinische Posta. Mnogo zemljišč, ki bi lahko bila razlaščena, je namreč v Damasku, Alepu in Homsu, treh sirskih največjih mestih, ki so nekoč predstavljala gospodarsko hrbtenico Sirije.

Nemčija obsoja Asadov ukrep
Ukrep je razjezil nemško zunanje ministrstvo, ki ocenjuje, da gre za skriven poskus postavljanja lastninskih pravic pod vprašaj. Nemčija je obsodila prilagajanje zakonodaje v korist režima in podpornikov ter oviranje vrnitve velikega števila Sircev domov, poroča Deutsche Welle.

Nemčija je pozvala Združene narode in Asadovo zaveznico Rusijo, naj ustavijo Asadovo namero zakonodajne spremembe, poroča Süddeutsche Zeitung. V Nemčiji sicer živi okoli pol milijona sirskih beguncev.

Smrtne žrtve v napadih na Jarmuk
Sirske sile medtem iz zraka in s topništvom nadaljujejo z napadi Jarmuk južno od Damaska. V današnjih napadih je umrlo 17 civilistov, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev v operaciji povzpelo na 19.

Del območja Jarmuka je od leta 2015 v rokah Islamske države, sicer pa tam v taborišču živijo begunci iz časa arabsko-izraelske vojne leta 1948 in njihovi potomci. Po ocenah Reutersa v taborišču živi okoli 1.500 družin.