Zaporniki, ki jih mednarodne sile pošljejo v afganistanske zapore, so žrtve sistematičnega mučenja afganistanskih obveščevalcev, ki sodelujejo v vojni proti talibanom. V poročilu so zapisali, da so želeli pazniki z mučenji doseči priznanja oz. priti do informacij. Mučiti so prenehali, ko je bil cilj dosežen.

Ujetnike oziroma zapornike so obešali za zapestja s stropa ali po stenah, tepli so jih z gumijastimi cevmi ali z električnimi kabli, predvsem po podplatih, jim dajali elektrošoke, jih tepli po spolovilih, postavljali v stresne položaje, vlekli za nohte, grozili s posilstvom in podobno. Med preiskavo so odkrili tudi smrtni primer med zaslišanjem v Kandaharju.

Zaradi teh postopkov so mednarodne sile v Afganistanu (Isaf) septembra prenehale izročati afganistanske ujetnike v 16 zaporih pod upravo afganistanskih oblasti in jih ne bodo več, dokler se zadeve ne popravijo.

Poročilo, nastalo po pogovorih z zaporniki
Združeni narodi so poročilo sestavili na podlagi pogovorov z osebami, ki so bile v afganistanskih zaporih od oktobra 2010 do avgusta letos. Preiskava je zajela 47 zaporov nacionalnega direktorata za varnost (NDV) in zvezne policije v 22 provincah države. Našli so dokaze o mučenju 46 odstotkov od 273 ujetnikov v rokah NDV-ja in tretjine od 117 ujetnikov afganistanske policije, s katerimi so se pogovarjali.

Afganistanske oblasti ne sodelujejo v mučenju
Posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN v Afganistanu in vodja misije Unama Staffan de Mistura je ob objavi poročila izjavil, da ne gre za institucionalno vladno politiko in da je afganistansko ministrstvo za notranje zadeve skupaj z varnostnimi silami sodelovalo pri preiskavi Unama. Afganistanske oblasti so prav tako sprejele ukrepe za preprečevanje zlorab in napovedale, da bodo odgovorni kaznovani.