Napolitano je med praznovanjem dneva spomina na medvojne dogodke dejal, da je bil partizanski masaker okoli 15.000 Italijanov med letoma 1943 in 1945 etnično čiščenje, ki ga je vzpodbudilo krvoželjno sovraštvo in slovanski načrt širjenja ozemelj.

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v nasprotju z molkom slovenskega vrha te izjave imenoval za odkrito rasistične in revizionistične ter zavrnil možnost revizije Osimskih sporazumov. Rim je hrvaškega veleposlanika za torek že povabil na razgovor, Mesićeve izjave pa označil za "nesprejemljive".

Za ocenjevanje dogodkov potreben širši kontekst
Mesić je sicer v preteklosti že večkrat poudaril, da je potrebno na vojne dogodke gledati s širšega stališča in vanj vključiti divjanje fašistov po okupiranih ozemljih. Obenem je ostro obsodil vsak zločin, ki ga je nad Italijani zagrešila zmagujoča stran.

Po pomoru je iz slovenske in hrvaške Istre ter Dalmacije v Italijo zbežalo okoli 150.000 ezulov, ki so bili v Italiji zelo hladno sprejeti. Italija in Jugoslavija sta vsa odprta vprašanja glede zaplenjenega premoženja optantov rešili s podpisom Osimskih sporazumov leta 1975, Slovenija in Hrvaška pa sta naslednici tega sporazuma.

A. L.