Odzivi iz tujine na britansko odločitev za izstop iz Evropske unije so različni. V nemški vladi so izrazili nezadovoljstvo. Nemški podkancler Sigmar Gabriel je tako dejal, da je to slab dan za Evropo, zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pa dodal, da je danes žalosten dan za Evropo in Veliko Britanijo. Nekdanji finski premier Alexander Stubb je odločitev Britancev označil za evropsko moro.

Francoski predsednik Francois Hollande je zaradi izidov britanskega referenduma sklical izredno sejo vlade. Hollande je dejal, da odločitev Britancev predstavlja "težek preizkus za Evropo, predvsem z vidika ekonomskih in finančnih posledic". "Evropa ne bo mogla več delovati, kot je do zdaj. V teh razmerah bo morala pokazati svojo trdnost in moč. Francija se bo zavzemala, da se Evropa osredotoči na najpomembnejše," je povedal po srečanju s francoskimi ministri in dodal, da obžaluje odločitev, a jo je treba spoštovati.

Angela Merkel: Ostati moramo mirni
Kaj pomeni današnji dan za prihodnje tedne in leta, je odvisno od tega, kaj bomo članice storile, je v odzivu na izid referenduma dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Pomembno je, da ne naredimo nobenih prenaglih potez. Ostati moramo mirni, analizirati stvari, je poudarila in dodala, da "ni dvoma, da gre za udarec Evropi in evropskemu procesu združevanja".

"Evropa je raznolika, ljudje in države imajo različne želje in pričakovanja, to ne velja samo za Veliko Britanijo, zato moramo posvetiti energijo temu, da bomo državljanom osvetlili, kako neposredno pozitivno vpliva EU na njihovo življenje," je dejala. "Ne smemo pozabiti, da se je ideja o evropski enotnosti porodila iz ideje po zagotovitvi miru. To ni nekaj, kar lahko jemljemo kot samoumevno."

Moskva upa na boljše odnose z Otokom
Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da je izid britanskega referenduma odraz britanskega nezadovoljstva z migracijami in zaskrbljenostjo glede varnosti kot tudi nezadovoljstva z evropsko birokracijo. Brexit bo imel tako pozitivne kot negativne posledice za Rusijo in svet, toda razmere se bodo same po sebi izboljšale v kratkem, je dejal Putin in dodal, da bo Rusija, če bo to potrebno, prilagodila svojo ekonomsko politiko.

Kremelj je po britanski odločitvi za izstop iz EU-ja izrazil upanje, da ta odločitev Otoka ne bo škodila odnosom z Rusijo. Sicer pa so v Moskvi poudarili, da je močan in predvidljiv EU v interesu Rusije. Kot je povedal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov, je EU pomemben partner Rusije. Pri tem je spomnil na, kot je dejal, zelo zapletene odnose med Moskvo in Londonom: "Upamo, da bo ob novi realnosti na Otoku prevladalo razumevanje, da je treba graditi dobre odnose z našo državo."

Obama spoštuje voljo volivcev
Ameriški predsednik Barack Obama, ki je nasprotoval odhodu Velike Britanije iz EU-ja, je sporočil, da so Britanci povedali svoje in da njihovo odločitev spoštuje. "Posebni odnosi med ZDA in Veliko Britanijo so trajni in članstvo Velike Britanije v zvezi Nato ostaja ključni temelj ameriške zunanje, varnostne in gospodarske politike. Enako velja za naše odnose z EU-jem, ki so storili veliko za promocijo stabilnosti, stimulacijo gospodarske rasti ter širitev demokratičnih vrednot in idealov po Evropi in širše," je povedal Obama.

Belgijski premier Charles Michel se je zavzel, da bi po zgodovinski odločitvi Britancev v juliju sklicali "konklave EU-ja". "Določiti moramo svoje prednostne naloge in oblikovati novo prihodnost za Evropo," je tvitnil.

Pozivi k referendumom
Na skrajno desnem polu se medtem napoveduje verižna reakcija. Skrajno desnico po Evropi je izid britanskega referenduma razveselil, vrstijo pa se pozivi k podobnemu odločanju. Nizozemski protipriseljenski politik Geert Wilders je dejal, da bi morala zdaj tudi Nizozemska odločati o članstvu v povezavi. Če bo marca zmagal na parlamentarnih volitvah in bo postal premier (po anketah sicer vodi), bo izvedel referendum, je napovedal po poročanju Reutersa.

"Sami želimo biti odgovorni za svojo državo, za svoj denar, svoje meje in svojo priseljensko politiko," je sporočil Wilders. "Nizozemci morajo čim prej dobiti priložnost, da se izrečejo o članstvu Nizozemske v EU-ju," je dodal. Anketa nizozemske televizije Een Vandaag je medtem ta teden pokazala, da si 54 odstotkov ljudi na Nizozemskem, ustanovni članici EU-ja, želi referendum o tem vprašanju. Medtem nizozemski premier Mark Rutte zavrača Gildersove pozive. "Menim, da ni veliko zanimanja za tak referendum," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Rutte je sicer nad odločitvijo Britancev razočaran.

Skrajna desnica poudarja svobodo
Tudi v Franciji se omenja možnost referenduma. Predsednica francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen, sicer poslanka v Evropskem parlamentu, je odločitev Britancev pozdravila in poudarila, da "svoboda naposled vedno zmaga". Njen namestnik Florian Philippot pa je na družbenem omrežju Twitter sporočil, da je zdaj čas za frexit. Iz Nacionalne fronte sporočajo, da je Evropska unija vse bolj "protidemokratična in brutalna".

Vodja italijanske profašistične in evroskeptične Severne Lige Matteo Salvini je čestital Britancem za odločitev na referendumu in dejal, da bi morala biti Italija naslednja. "Hura za pogum svobodnih državljanov! Srce, glave in ponos premagajo laži, grožnje in izsiljevanje. Hvala, zdaj smo mi na vrsti," je Salvini zapisal na Facebooku.

Tudi nemška islamofobna in protipriseljenska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je pozdravila odločitev britanskih volivcev in volivk. "Britanci so naredili veliko uslugo Evropi s svojo suvereno odločitvijo," je izjavila podpredsednica stranke in poslanka v Evropskem parlamentu Beatrix von Storch. "Veselimo se, da bomo dobri sosedi," je dodala.

Orban: Vprašanje migracij je bilo ključno
Konservativni madžarski premier Viktor Orban je po poročanju Reutersa dejal, da izid britanskega referenduma pomeni, da mora Bruselj poslušati glas ljudstva in ponujati prave odgovore na ključna vprašanja, kot je priseljevanje. Kot je dejal, je imelo ravno vprašanje migracij ključno vlogo pri odločanju britanskih volivcev, ki po njegovem mnenju niso bili zadovoljni s politikami EU-ja na tem področju.

Kot je še dejal, bo Višegrajska skupina (Madžarska, Slovaška, Češka, Poljska) kmalu razpravljala o izidih britanskega referenduma.

Pozivi k reformi Unije
Od predstavnikov oblasti evropskih držav medtem prihajajo pozivi k reformi EU-ja. S poljskega zunanjega ministrstva so sporočili, da je izid britanskega referenduma "opozorilni signal za celoten EU". Namesto kritik britanske odločitve bi morala ta sprožiti pogajanja, so sporočili. Kot so dejali, bi lahko v več državah članicah zaradi brexita prišlo do "razočaranja nad evropsko integracijo in zmanjšanja zaupanja v EU", Poljska pa si bo prizadevala poiskati najboljše poti za prihodnje odnose med Unijo in Londonom.

Češki premier Bohuslav Sobotka meni, da odločitev Britancev sicer "ni konec sveta", a da se mora EU hitro spremeniti, "ne zato, ker Britanija odhaja, ampak zato, ker evropski projekt potrebuje veliko močnejšo podporo državljanov".

"Evropa mora biti prožnejša, bolj operativna, manj birokratska in veliko bolj dojemljiva za raznolikost, ki jo predstavljajo države članice," je prepričan predsednik levosredinske češke vlade. Sobotka je sicer pred časom posvaril, da bi lahko brexit tudi na Češkem sprožil razprave o izstopu države iz EU-ja.

Tudi italijanski premier Matteo Renzi poziva k reformi EU-ja. "Spremeniti jo moramo, da bo bolj humana in pravična. Toda Evropa je še vedno naš dom, naša prihodnost," je Renzi zapisal na družbenem omrežju Twitter.

Pesimizem avstrijskega kanclerja
Avstrijski kancler, socialdemokrat Christian Kern, je medtem bolj pesimističen. "Danes ni dober dan za Veliko Britanijo, za Evropo. Ni dober niti za našo državo," je dejal. Po Kernovem mnenju bo Evropa zaradi brexita izgubila položaj in pomen v svetu. Sicer pa Kern ne vidi nikakršnega smisla v morebitnem učinku domin in referendumu o izstopu Avstrije ali drugih držav članic iz EU-ja. Zdaj se je treba naučiti lekcijo ter ustrezno ukrepati in pomiriti skrbi in strahove prebivalcev, je dejal.

Cipras opozarja na širšo krizo Evrope
Grški premier Aleksis Cipras je dejal, da odločitev Britancev kaže na globlje težave Evrope, ki jih je treba nujno hitro nasloviti. Cipras opozarja na povečanje neenakosti med južnimi in severnimi državami Unije zaradi politike zategovanja pasu, ograje in zaprte meje ter nepripravljenost deliti breme dolga in begunske krize, kar je znak širše krize v Evropi. "Nujno potrebujemo novo vizijo in začetek združene Evrope - za boljšo Evropo, bolj socialno in demokratično," je dejal.

Papež: Odločitev od vseh nas zahteva odgovornost
Papež Frančišek je odločitev Britancev pospremil z besedami, da je to volja ljudstva: "Od nas vseh pa to zahteva veliko odgovornost, da zagotovimo dobrobit prebivalcev Velike Britanije, pa tudi dobrobit in sožitje celotne evropske celine."