Ouattara je zmagal na lanskih predsedniških volitvah, ki naj bi pomenile spravo v razdeljeni zahodnoafriški državi, a dotedanji predsednik države Laurent Gbagbo ni hotel priznati poraza, zaradi česar so izbruhnili spopadi med privrženci obeh taborov, ki so zahtevali najmanj 3.000 smrtnih žrtev, medtem ko je moralo milijon ljudi zapustiti svoje domove.

Razmere, ki so mejile na ponovno državljansko vojno, so se končale, ko so sile Ouattaraja ob pomoči francoske vojske pred mesecem dni vdrle v predsedniško palačo in kljubovalnega Gbagboja prijele v njegovem bunkerju.

Francoski vojaki samo za Francoze
Slovesnosti ob inavguraciji v prestolnici Yamoussoukro so se udeležili afriški voditelji, generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun in francoski predsednik Nicolas Sarkozy, kateremu se je Gbagbo še posebej zahvalil za njegov prispevek pri končanju krize v največji proizvajalki kakava na svetu.

Sarkozy je ob tem napovedal, da bodo francoski vojaki ostali v Slonokoščeni obali, vendar ne bodo zagotavljale stabilnosti nobeni vladi, ampak bodo varovale le tam živeče francoske državljane.

Nova stran v zgodovini
"To je zgodovinski dan za vse prebivalce in označuje novo stran v zgodovini Slonokoščene obale," je v inavguracijskem govoru dejal Outtara in dodal, da je kriza za nami. "Danes praznujemo vrnitev Slonokoščene obale na mednarodno in afriško prizorišče," je še poudaril novi predsednik.

Sarkozy je dejal, da je za demokracijo in za Afriko pomembno biti v Slonokoščeni obali, ob boku predsednika Outtaraja.

Generalni sekretar ZN-a je mednarodno skupnost pozval, naj podpre Outtaraja in s tem pošlje jasen znak, da je potrebno spoštovati volji ljudstva. "Demokratično izvoljeni človek mora na temelju volje ljudi voditi državo. To smo se naučili in to hočemo sporočiti," je dejal Ban.

Ljudje čakajo na spravo in okrevanje
Pred Outtarajem je zdaj veliko dela. Čeprav je namreč zmagal na volitvah, je osvojil le polovico glasov in v prihodnje se bo moral močno potruditi za spravo v etnično razklani deželi, ki je bila od leta 2002 praktično razdeljena na severno in južno polovico.

Soočiti se bo moral tudi s preiskavo kršitev človekovih pravic, ki so jih obe strani množično zagrešili v mesecih konflikta. Po podatkih organizacij za človekove pravice so privrženci obeh voditeljev posiljevali ter ubijali civiliste ter plenili.

Težko delo je pred Outtarajem tudi na gospodarskem področju. Nekoč cvetoča in razvita afriška država je v po letih konflikta povsem omagala in je le še bleda senca nekdanjega vzora za preostale države na celini.