ZDA so ta teden napovedale novo strategijo za Afganistan in napotitev 30.000 dodatnih vojakov. Od svojih zaveznic v zvezi Nato zdaj pričakujejo, da bodo tudi same po svojih močeh prispevale nove sile za stabilizacijo nemirne države. MMC se je za pojasnila o slovenski misiji v Afganistanu in njeni prihodnosti obrnil na ministrstvo za obrambo.

Ali je Slovenija že sprejela odločitev o povečanju števila vojakov (če ne, kdaj lahko pričakujemo odločitev) in za koliko bi se to lahko povečalo?

Slovenija sledi prizadevanjem svojih zaveznic in drugih mednarodnih akterjev pri postopni krepitvi sodelovanja in angažiranosti v Afganistanu. Povečanja števila pripadnikov Slovenske vojske nad dosedanjo številčno ravnjo ne načrtujemo. Slovenski vojaški prispevek bo tako tudi v prihodnje ostal v okviru do 90 pripadnikov, vendar si prizadevamo za kvalitativno nadgradnjo sedanjih prizadevanj. Dokončna odločitev v zvezi s tem še ni sprejeta.

Kdaj predvidevate, da bi se lahko slovenski vojaki umaknili iz Afganistana?

Slovenska vojska z zavezniškimi oboroženimi silami in drugimi partnerskimi državami v Afganistanu v okviru operacije ISAF deluje pod jasnim mandatom ZN-a. Operacija ima skozi svoj Strateški načrt delovanja jasne in merljive cilje, med katerimi moramo predvsem izpostaviti oblikovanje, urjenje in opremljanje sposobnih, kredibilnih in samozadostnih afganistanskih varnostnih sil, ki so ključne za dolgoročno zagotovitev varnosti afganistanskemu prebivalstvu in stabilnosti države. Afganistanske varnostne sile bodo začele postopno prevzemati to odgovornost. To se je že začelo, saj so afganistanske varnostne sile prevzele primarno odgovornost za varnost Kabula.

Varnost prebivalstva je v ospredju vseh sedanjih prizadevanj mednarodne skupnosti in nepogrešljiv element vsesplošnega razvoja države. Vzporedno s prizadevanji mednarodne skupnosti, vključno s Slovenijo, torej pričakujemo vse odgovornejšo in učinkovitejšo delovanje afganistanskih oblasti na vseh ravneh ter pospešeno krepitev zmogljivosti afganistanskih varnostnih sil. Pozorno bomo spremljali napredek pri uresničevanju temeljnega cilja mednarodne skupnosti, ko Afganistan ne bo več pomenil grožnje mednarodni varnosti in stabilnosti.

Slovenski vojaki so trenutno nastanjeni na Heratu na zahodu države, dva pripadnika pa na poveljstvu mednarodnih sil v Kabulu. Ali obstaja možnost, da bi se njihovo delovanje razširilo tudi na druge, nevarnejše dele, in ali je v kakršnih koli okoliščinah mogoče pričakovati, da se bo slovenskim vojakom mandat razširil tudi na sodelovanje v bojnih operacijah proti upornikom?

Tako slovenska vojaška kot tudi civilna pomoč sta osredotočeni na zahod države, predvsem na glavno mesto pokrajine Herat, in tu sprememb ne načrtujemo. Našo navzočnost bomo nadgradili s civilnimi in z razvojnimi projekti, saj smo skozi svoje preteklo delovanje že identificirali področja, kjer lahko z relativno majhnimi projekti dodamo precejšnjo vrednost, predvsem z vidika koristi za tamkajšnje prebivalstvo. S tem pristopom sledimo novi nacionalni strategiji sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah ter potrebam tako ljudi kot tudi oblastnih organov v Afganistanu.

Nihče ne more zagotoviti, da se v prihodnjem obdobju varnostna situacija v tem, zdaj razmeroma mirnem delu države začasno ne zaostri in se s tem posledično tudi poveča ogroženost naših pripadnikov. Vendar menimo, da gredo skupna prizadevanja mednarodne skupnosti v državi v pravo smer. Pri načrtih za kvalitativno nadgradnjo našega vojaškega sodelovanja in pri možnem prevzemu odgovornosti za vodenje ene od Operativnih skupin za mentorstvo in povezave (OMLT) seveda nekaterih omejitev pri izvajanju zadnje faze urjenja naši pripadniki ne bodo imeli več, saj bi jim te onemogočale ustrezno izvajanje svojih nalog. Primarni namen skupin OMLT-ja je usposabljanje pripadnikov Afganistanske nacionalne armade.

Pripadniki Slovenske vojske sodelujejo tudi pri urjenju afganistanskih sil, od katerih zaveznice pričakujejo, da bodo kmalu pripravljene prevzeti večji del odgovornosti za varnost v državi. Kako poteka to urjenje in kakšne so največje težave, ki bi jih lahko izpostavili pri temu procesu oblikovanja afganistanskih sil?

Pripadniki Slovenske vojske že sodelujejo v OMLT-ju, ki ga vodi Italija, s skupno desetimi pripadniki. Pri tem delovanju so pridobili številne koristne izkušnje, s svojo zavzetostjo in profesionalnostjo pa so se izkazali tako pred pripadniki afganistanske vojske kot tudi pred drugimi zaveznicami. Morebitni prihodnji prevzem odgovornosti za lasten OMLT bi pomenil naravno nadgradnjo naših dosedanjih prizadevanj. Naši pripadniki so za to vlogo, ki bi seveda primerno okrepila vidnost in kredibilnost naših prizadevanj v Afganistanu, tudi primerno izurjeni in opremljeni.

Izzivov pri urjenju pripadnikov Afganistanske nacionalne vojske (ANA) je seveda precej in ti so raznovrstni, vendar je pri tem pomembno poudariti, da je prav ANA glede kredibilnosti in zaupanja, ki ga uživa med prebivalstvom, v samem vrhu afganistanskih institucij. Med prej omenjenimi težavami so razširjena nepismenost, nizko finančno nagrajevanje in relativno visoka raven dezertiranja. Vsi ti izzivi so prepoznani in širša mednarodna skupnost ter tudi Nato sta že sprejela pobude za spoprijemanje z njimi. Med njimi lahko izpostavimo namenske sklade za opremljanje in financiranje afganistanske vojske, združevanje naporov njihovega urjenja pod skupno poveljstvo, različne donacije vojaške opreme …

Slovenija že ima izkušnje z različnih vojaških misij po svetu. Kakšne so posebnosti misije v Afganistanu in po čem se razlikuje od drugih?

Zavezniška operacija v Afganistanu je zagotovo prva izmed operacij SV-ja, ki se v takšnem številu odvija na strateški oddaljenosti v tako zahtevnem naravnem in tudi družbenem okolju. Težko bi jasno in merljivo identificirali podobnosti oziroma razlike, saj ima vsaka operacija specifične elemente. Tisto, kar seveda najbolj odstopa, je zagotovo dejstvo, da je to prva takšna operacija tako za Slovenijo kot tudi za Nato. Zavezništvo se je po koncu hladne vojne v operacijah preizkusilo na območju Zahodnega Balkana.

ISAF je verjetno prvi in mogoče najjasnejši primer vojaškega delovanja v kompleksnem sodobnem mednarodnem varnostnem okolju ter način spoprijemanja s sodobnimi hibridnimi grožnjami in zahtevnost slednjih. Geografska oddaljenost je seveda svojevrsten logistični izziv. Vzdrževanje vojaškega kontingenta na tej oddaljenosti je po svoji zahtevnosti popolnoma neprimerljivo z drugimi območji delovanja, ki so bližje domačemu okolju in ko se v primeru pomanjkanja lastnih vojaških zmogljivosti lahko zanesemo tudi na civilne. ISAF postavlja v ospredje tesno sodelovanje med zaveznicami in pomen ustrezne usposobljenosti in uporabnosti celotnega vojaškega sistema.

Sodelovanje v Afganistanu je še okrepilo zavedanje o pomenu ne le sodelovanja med različnimi organizacijami, tudi nevladnimi, temveč tudi pomen integriranega in fokusiranega medresorskega sodelovanja na nacionalni ravni. Pri tem seveda Slovenija ni izjema, saj imajo podobne izkušnje tudi druge zaveznice, pri tem pa je ključno, da se izkušnje iz te operacije upoštevajo pri transformaciji obrambnih sistemov. Specifično kulturno okolje in seveda varnostni izzivi sta druga segmenta, ki imata močan vpliv na delovanje naših pripadnikov, ki pa so v svojem sedanjem delovanju izkazali visoko mero pripravljenosti in usposobljenosti.

Koliko stane misija v Afganistanu na letni ravni?

Stroški naše misije v Afganistanu znašajo približno 2,3 milijona evrov na rotacijo. (na leto sta dve rotaciji, op.a.)