Volitve za nove nestalne članice Varnostnega sveta bodo predvidoma 21. oktobra. Ker se bo 1. januarja 2012 zamenjalo pet nestalnih članic Varnostnega sveta, bosta dva sedeža dobili državi iz afriške skupine, en sedež država iz azijske skupine, en sedež bo zasedla država iz skupine latinskoameriških in karibskih držav, en sedež pa bo dobila država iz vzhodnoevropske skupine.

Slovenija se poteguje za sedež v vzhodnoevropski skupini, kjer sta njeni tekmici Madžarska in Azerbajdžan. V začetku se je h kandidaturi prijavila še Armenija, a je pozneje od kandidature odstopila. Za izvolitev Slovenija potrebuje dve tretjini glasov držav članic Združenih narodov, kar pomeni, da mora Slovenijo podpreti 129 od 193 držav članic. Kakšno podporo dejansko ima Slovenija, ni znano, sta pa tako predsednik Danilo Türk kot zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Samuel Žbogar, ki sta se v New Yorku udeležila začetka 66. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, optimistično razpoložena.

Glasovanje poteka v dveh krogih, v prvem so glasovi bolj razpršeni med vse kandidatke, zato se mora Slovenija uvrstiti v drugi krog in si prizadevati, da dobi glasove tistih držav, ki bodo v prvem krogu glasovale za odpadlo kandidatko. Težava so predvsem stalne članice Varnostnega sveta, ki lahko močno vplivajo na manjše države, odločitve o njihovih favoritih pa niso znane vse do glasovanja.

Za Azerbajdžan bi bil to prvi mandat v VS-ju
V poročilu Varnostnega sveta o novih kandidatkah so zapisali, da bo za Azerbajdžan, če bo izvoljen, to prvo nestalno članstvo v VS-ju. Ob svoji prijavi je Azerbajdžan zapisal, da si bo prizadeval za večjo transparentnost v procesu odločanja in za večjo vlogo držav članic pri delu Varnostnega sveta. Država je ponovila svojo zavezanost neširjenju jedrskega orožja, razorožitvi in boju proti terorizmu ter zaščiti človekovih pravic. Azerbajdžan ne sodeluje v mirovnih operacijah in misijah Združenih narodov.

Azerbajdžan je kandidaturo vložil le štiri dni po tem, ko jo je vložila Armenija, saj niso mogli dopustiti, da bi Armenija postala nestalna članica Varnostnega sveta. Azerbajdžan ima podporo v treh zelo pomembnih skupinah, v gibanju neuvrščenih, v Organizaciji islamske konference in v Arabski ligi. Čeprav je Armenija pozneje umaknila svojo kandidaturo, se je Azerbajdžan odločil, da ostane in poskusi svojo srečo.

Madžarska poudarja svoje izkušnje v Varnostnem svetu
Madžarska je svojo kandidaturo za Varnostni svet vložila leta 2007, če bo izvoljena, pa bo to že njen tretji mandat nestalne članice Varnostnega sveta, saj je položaj zasedala že med letoma 1968 in 1969 ter med letoma 1992 in 1993. Sprva je Madžarska kandidirala za drugo časovno obdobje, a so pozneje ocenili, da je skupina s Slovenijo, Armenijo in Azerbajdžanom lažja, poleg tega pa je datum sovpadal z madžarskim predsedovanjem Evropski uniji v prvi polovici letošnjega leta, kar bi jim lahko prineslo dodatne točke in prepoznavnost.

V poročilu je Varnostni svet zapisal, da Madžarska kot svojo prednost izpostavlja izkušnje v Varnostnem svetu, predvsem v drugem mandatu, ko se je mednarodna skupnost ukvarjala z razmerami na Balkanu. Poudarila je potrebo po celovitem pristopu k težavam, s katerimi se ukvarja Varnostni svet, med katere spada tudi upoštevanje tradicij in običajev, zmožnosti vseh strani v oboroženih konfliktih ter sodelovanje z regionalnimi organizacijami. Madžarska z 80 policisti in vojaki trenutno sodeluje v številnih mirovnih misijah.

Madžarska se je lotila negativne kampanje
Črno piko pri Združenih narodih si je Madžarska prislužila s tem, ko se je lotila negativne kampanje s poneverbo izjav generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna, češ da on podpira madžarsko kandidaturo, česar pa generalni sekretar ni nikoli izrekel. Na njihove "laži" se je ta odzval in povedal, da ima Madžarska pred seboj še ogromno dela, preden bo lahko prepoznavnejša, ob tem pa je omenil predvsem sporni medijski zakon in zakon glede manjšin.

Madžarska bi v svoji kampanji in prepričevanju drugih držav članic lahko igrala na noto, da je bil Zahodni Balkan v Varnostnem svetu v zadnjih letih zelo zastopan, saj sta bili nestalni članici tako Hrvaška kot Bosna in Hercegovina, a nobena izmed njiju, v nasprotju s Slovenijo, ni opravila dobrega dela. Problem Bosne in Hercegovine, ki nestalni sedež zaseda prav zdaj, med letoma 2010 in 2011, je ta, da je brez operativne vlade in da delegacija ni prepričana, od koga sprejemati navodila, Hrvaška pa se ni izkazala v svojem mandatu med letoma 2008 in 2009 in si po poročanju diplomatov še dolgo ne bo opomogla.

Slovenija svoje delo začela pred desetimi leti
Ker se kandidature za Varnostni svet vlagajo deset let prej ali več, se je Slovenija za vnovično kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta odločila leta 2000, pobudnik kampanje je bila takratna vlada pod taktirko premierja Andreja Bajuka.

Slovenija sama je v svoji kandidaturi zapisala, da zagovarja dejavni multilateralizem in reformo Združenih narodov, s katero bi organizacija postala učinkovitejši in preglednejši globalni dejavnik, pripravljen na spopadanje s sodobnimi izzivi. Kot svoje prednosti je izpostavila izkušenost, saj je že bila zelo dejavna v mednarodni skupnosti, zavezanost načelom Združenih narodov, predvsem spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic ter uresničitvi razvojnih ciljev tisočletja, ter dejavnost pri promociji odprtega in preglednega mednarodnega dialoga v duhu sodelovanja in doseganja soglasja.

V svoji kandidaturi se Slovenija predstavlja tudi kot odločna država, ki sodeluje v mirovnih operacijah Združenih narodov in ki prispeva k razvojni pomoči, ter skrbna država, ki se zaveda, "da je le malo težav tako perečih, kot so stiske otrok, ki so se znašli v vojni vihri", in se zavzema za spoštovanje človekovih pravic.

Prvi mandat Slovenije v VS-ju označen za uspešnega
Za Slovenijo so v poročilu Varnostnega sveta zapisali, da je že bila nestalna članica med letoma 1998 in 1999, v svojem programu pa je poudarila izkušnje iz svojega prvega mandata ter dejstvo, da sta tako predsednik države kot zunanji minister, ki trenutno opravlja tekoče posle, v času prvega mandata delovala v Združenih narodih in si tako že pridobila bogate izkušnje. Slovenija se bo, če bo izvoljena, zavzemala za preprečevanje sporov in regionalno sodelovanje, skušala bo povečati transparentnost v delovanju Varnostnega sveta in se resno posvetiti podnebnim spremembam. Slovenija v mirovnih misijah Združenih narodih sodeluje z več kot ducat predstavniki vojske in policije.

Slovenija je že bila nestalna članica Varnostnega sveta med letoma 1998 in 1999, njeno predsedovanje pa je bilo takrat označeno uspešno. Poleg vprašanj, ki so bila v njenem neposrednem interesu, in tistih, pri katerih je bila dejavna in cenjena kot poznavalka problematike (predvsem stališča in ocene glede vprašanj na Balkanu in varnosti v Evropi), je Slovenija svojo pozornost usmerjala tudi na vprašanja, s katerimi se do tedaj ni posebej ukvarjala. Prvič je bila dejavno prisotna pri kolektivni varnosti in je enakopravno sodelovala pri odločanju o številnih regionalnih in svetovnih vprašanjih.

1. avgusta 1998 je Slovenija na čelu z Danilom Türkom, ki je bil takrat veleposlanik Republike Slovenije pri ZN-u, prevzela enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu, kar se je ponovilo še novembra 1999, prevladovali pa sta dve različni vrsti razmer. Avgusta 1998 se je morala Slovenija v Varnostnem svetu hitro odzvati na nove krize (Kosovo, Irak, Kongo, Libija, Ciper, Afganistan), kar ji je tudi uspelo, novembra 1999 pa je izvedla odprto razpravo o vlogi VS-ja pri preprečevanju oboroženih spopadov. Na podlagi slovenskega osnutka je bila sprejeta predsedniška izjava, ki je določala, kako naj VS obravnava to vprašanje v prihodnje.

Članstvo da državi moč vpliva na mednarodno skupnost
Z nestalnim članstvom v Varnostnem svetu si država zagotovi sposobnost in moč, da vpliva na mednarodno okolje z izpeljavo nekaterih ključnih interesov. Kot je povedal Andrej Logar z MZZ-ja, ima Slovenija proaktivno zunanjo politiko, je ambiciozna država, ki ima dovolj znanja in politične zrelosti, da izkoristi priložnosti, ki bi jih dalo članstvo. Morebitno članstvo v VS-ju bi bilo v veliko oporo tudi slovenski gospodarski diplomaciji.

Kot je povedal Logar, je slovenska pomanjkljivost predvsem v tem, da nima dovolj diplomatskih predstavništev po svetu, manjkajo predvsem v Aziji, Latinski Ameriki, kjer je veleposlaništvo samo v Buenos Airesu, ter v Afriki, kjer je veleposlaništvo samo v Kairu. Ministrstvo za zunanje zadeve primanjkljaje nadomešča s posebnimi odposlanci, a to pogosto ni dovolj, saj je ključnega pomena prav dnevna prisotnost, Slovenija pa za uveljavljanje svojih idej in lobiranje uporablja tudi multilateralna srečanja, kar je v zadnjih mesecih dobro izkoriščal tudi Samuel Žbogar. Drugi slovenski manko je finančne narave, saj se članstvo kupuje tudi z razvojnimi projekti.

Argument nasprotnikov slovenske kandidature za Varnostni svet je, da Slovenija te kandidature ne bo znala izkoristiti, da se je treba bolj angažirati v Evropski uniji in na Zahodnem Balkanu, ki v Združenih narodih, kjer afriške teme predstavljajo približno 70 odstotkov obravnavanih problemov, nista dovolj prisotna.

Žbogar pred glasovanjem optimističen
Zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Samuel Žbogar, je pred dnevi povedal, da ima glede kandidature dober vtis in da je Slovenija opravila dobro nalogo pri iskanju podpore. "Dobili smo že dosti pozitivnih odgovorov, obe ostali kandidatki verjameta, da bosta z nami v drugem krogu, da smo nekako vodilni v skupini, in upam, da bo tako tudi ostalo do glasovanja," je povedal Žbogar.

Ob tem je Žbogar pojasnil, da padec vlade kandidaturi, za katero si sicer Slovenija prizadeva že več let, zagotovo ne pomaga, in da protikandidatki to uspešno uporabljata v svojih nastopih. "Težko je reči, na kakšen način bo to vplivalo na kandidaturo, gotovo pa lahko ta element pri kakšni državi, ki se še ni odločila, pretehta pri končnem odločanju," je dejal Žbogar in dodal, da je večina držav že odločena, kako bo glasovala.

Tudi predsednik Türk je prepričan, da padec vlade ne prinaša zelo negativnih posledic za kandidaturo Slovenije za nestalno članstvo v Varnostnem svetu, saj so v Združenih narodih pomembne popolnoma druge reči.

Pomembno vlogo bo igralo tudi vprašanje Palestine
Za Odmeve je Žbogar povedal še, da bodo pri kandidaturi, predvsem za arabske in nekatere druge države, pomembna tudi dejanja Slovenije glede vprašanja Palestine. Žbogar je povedal, da so države opazile načelnost Slovenije pri opredeljevanju do tovrstnih bližnjevzhodnih vprašanj, a izpostavil tudi, da je Azerbajdžan, ki je muslimanska država, že priznal Palestino, v neki prejšnji formaciji pa jo je priznala tudi Madžarska.