Govoril je za časnik Die Presse, pri tem pa je povedal, da to ne spreminja dejstva, da ima Avstrija obveznost izpolniti ADP. Po njegvih besedah naj bi rešitev našli v dogovoru na avstrijskem Koroškem.

Zanikal je slovensko stališče do nasledstva ADP-ja. "Ne ustreza našemu pravnemu razumevanju, da so vse države nekdanje Jugoslavije njene avtomatične pravne naslednice." To po Spindeleggerjevih zatrjevanjih pravno ni vzdržno, ker naj bi bil ADP zaprta pogodba, ki je bila prvenstveno sklenjena med zavezniki in Avstrijo. Jugoslavija in Češkoslovaška naj bi bili samo sopodpisnici. Avstrija pa ima vseeno dolžnost, da izpolni ADP, je zatrdil vodja avstrijske diplomacije.

Slovenski premier Borut Pahor je namreč med nedavnim obiskom avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna na Brdu pri Kranju poudaril, da je Slovenija pravna naslednica ADP-ja in da ima pravico in dolžnost skrbeti za pravice svoje manjšine.

Avstrijski minister se zaveda, da bo zelo težko doseči dogovor na avstrijskem Koroškem, hkrati pa trdi, da je ta nujen. Mimo tega pa ne bo mogoče, zato naj se vse strani znajdejo za skupno mizo.

Avstrijski Korošci proti ugotavljanju številčnosti manjšine
Za večino prebivalcev avstrijske Koroške pa sicer ugotavljanje številčnosti slovenske manjšine, kot ga zahteva Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ), za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel ni potrebno, je pokazala javnomnenjska anketa celovške ustanove za raziskavo javnega mnenja Humaninstitut. Od 650 vprašanih se je za ugotavljanje izreklo le 25 odstotkov.

64 odstotkov vprašanih meni, da naj pri dvojezičnih krajevnih tablah ukrepa predvsem deželni zbor avstrijske Koroške, čeprav so manjšinska vprašanja po avstrijski zakonodaji v zvezni pristojnosti. 21 odstotkov vprašanih meni, naj bo dejavna zlasti avstrijska vlada, osem odstotkov pa je prepričanih, naj pobudo sproži Slovenija

Le 12 odstotkov jih meni, da je Slovenija v vprašanji krajevnih tabel pravna naslednica ADP-ja. Za 82 odstotkov vprašanjih pa je to stališče napačno.

"Zavlačevanje vstopanja Hrvaške nesmiselno"
Spregovoril je tudi o sporu zaradi meje med Slovenijo in Hrvaško. Kot je dejal, je Avstrija pri tem vedno znova skušala pomagati. "Nesmiselno se mi zdi, da država članica EU-ja na dolgi rok zavira pogajanja za vstop v Unijo s potencialno državo članico, ki je poleg tega še njena
soseda."

Po njegovem mnenju je sporno, če se zgolj dvostransko vprašanje med dvema državam dvigne na evropsko raven in se s tem povzroči zastoj "pri tako centralnem procesu, kot je širitev EU s Hrvaško," je ocenil avstrijski zunanji minister.