MZZ je napovedalo krčenje stroškov (tudi) s krčenjem predstavništev po svetu. Foto: BoBo
MZZ je napovedalo krčenje stroškov (tudi) s krčenjem predstavništev po svetu. Foto: BoBo

V skladu s 14. členom Zakona o zunanjih zadevah se diplomatsko predstavništvo odpre ali zapre z ukazom predsednika republike. Predlog pripravi minister za zunanje zadeve, določi pa ga vlada po predhodnem mnenju odbora državnega zbora za zunanjo politiko.

Združeni narodi
Slovenija ima šest stalnih predstavništev pri mednarodnih organizacijah, in sicer pri EU-ju, Natu, OECD-ju, Ovseju in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju, ZN-u in Svetu Evrope. Foto: EPA

Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) že ima pripravljen predlog o zapiranju diplomatsko-konzularne mreže (DKP), v okviru katerega naj bi Slovenija zaprla štiri veleposlaništva v članicah Evropske unije in dva konzulata. Imena DKP-jev, ki naj bi jih zaprli, niso znana, je pa zunanji minister Karel Erjavec nakazal, da med drugim razmišljajo o zmanjšanju števila veleposlaništev v Skandinaviji in zaprtju veleposlaništva na Portugalskem, pa tudi o zaprtju konzulata v New Yorku.

Ob varčevalnih vzrokih za zaprtje DKP-jev se porajajo tudi argumenti proti, MMC pa je za primerjavo pogledal, kako razvejane diplomarske mreže imajo nekatere druge evropske države. Iz poročila, ki ga je na svoji spletni strani objavil državni zbor (poročilo ne predstavlja uradnega mnenja DZ-ja), je razvidno, da je število DKP-jev dokaj različno in odvisno tudi od velikosti posameznih držav, njihovih tradicij, gospodarskega položaja, različnih interesov in še česa. Predvsem baltske države so v zadnjih letih nenaklonjene zapiranju svojih DKP-jev po svetu. Švedska jih je zaprla relativno malo v primerjavi z na novo odprtimi, v drugih v primerjavo zajetih državah pa se je diplomatska mreža izraziteje zmanjšala, piše v poročilu.

Slovenija ima 42 veleposlaništev, 23 generalnih konzulatov (šest navadnih), 76 konzulatov (dva navadna), torej skupaj 141 DKP-jev, poleg tega pa še šest stalnih predstavništev pri mednarodnih organizacijah.

Avstrija ima 85 veleposlaništev, 48 generalnih konzulatov (10 navadnih), 241 konzulatov (nobenega navadnega), skupaj torej 374 DKP-jev ter še 15 stalnih predstavništev pri mednarodnih organizacijah. Od leta 2008 je Avstrija odprla tri nova veleposlaništva v Azerbajdžanu, Katarju in Kosovo, zaprla pa dve veleposlaništvi, v Zimbabveju in Omanu, ter štiri generalne konzulate - v Braziliji, v Nemčiji, v Republiki Južni Afriki in v Švici. Zapreti namerava še veleposlaništvo v Kolumbiji, na Poljskem in v ZDA.

Litva ima 43 veleposlaništev, 18 generalnih konzulatov (nobenega navadnega), 146 konzulatov (nobenega navadnega) – skupaj 207 DKP-jev in osem stalnih predstavništev pri mednarodnih organizacijah. Od leta 2008 je Litva ukinila le oddelek veleposlaništva v Bonnu, medtem ko veleposlaništvo v Nemčiji deluje naprej. Novih predstavništev od leta 2008 ni bilo odprtih.

Slovaška ima 66 veleposlaništev, 21 generalnih konzulatov (devet navadnih), 141 konzulatov (nobenega navadnega), skupaj 228 DKP-jev in še sedem predstavništev pri mednarodnih organizacijah. Od leta 2008 je Slovaška odprla pet novih veleposlaništev - v Tirani, Skopju Podgorici, Hanoju in v Adis Abebi (oddelek veleposlaništva v Nairobiju je zdaj samostojno veleposlaništvo), zaprla pa generalni konzulat v Brnu in oddelek veleposlaništva v Nemčiji, ki je bil v Bonnu.

Češka ima po svetu 89 veleposlaništev in 158 konzulatov (upoštevani so konzulati, častni konzulati, generalni konzulati in častni generalni konzulati). Skupaj ima, brez misij v mednarodnih organizacijah, 247 DKP-jev. Januarja 2011 je Češka zaprla veleposlaništva v Keniji, Kongu, Venezueli, Kostariki in Jemnu ter generalni konzulat v Mumbaju. Njihove naloge so prevzela druga predstavništva. Leta 2010 je zaprla veleposlaništvo v Bogoti ter konzulata v Riu de Janeiru in Montrealu. Maja je češko zunanje ministrstvo sklenilo dogovor o sodelovanju s poljskim zunanjim ministrstvom o ureditvi pisarn za češko diplomatsko osebje v prostorih poljskega veleposlaništva v Armeniji.

Danska ima 79 veleposlaništev in 436 konzulatov (upoštevani so konzulati, častni konzulati, generalni konzulati in častni generalni konzulati). Skupaj ima , brez misij v mednarodnih organizacijah, 515 DKP-jev.

Estonija ima skupaj 134 DKP-jev, od tega 31 veleposlaništev in 103 konzulatov (upoštevani so konzulati, častni konzulati, generalni konzulati in častni generalni konzulati). Od leta 2008 je odprla nova veleposlaništva v Minsku (prej je bil tam generalni konzulat), Tel Avivu, Kairu, v Astani in v New Delhiju. Leta 2010 je odprla generalni konzulat v Šanghaju, leta 2011 pa generalni konzulat v Sydneyju. V tem času ni odprla nobenega novega DKP-ja, letos pa bi lahko zaprla do dve predstavništvi.

Finska ima 76 veleposlaništev in 367 konzulatov (upoštevani so konzulati, častni konzulati, generalni konzulati in častni generalni konzulati), skupaj 443 DKP-jev. Od leta 2008 je odprla dve veleposlaništvi, v Astani in Minsku. Zaprla je generalni konzulat v Göteborgu in konzulat v Capetownu. Letos namerava zapreti veleposlaništvo v Islamabadu, Manili, Caracasu ter generalni konzulat v Kantonu in konzulat v Las Palmasu.

Latvija ima 33 veleposlaništev in 122 konzulatov (upoštevani so konzulati, častni konzulati, generalni konzulati in častni generalni konzulati), kar je skupaj 155 DKP-jev. Od leta 2008 pa do danes ni zmanjšala števila DKP-jev, zmanjšala pa je število osebja in stroške.

Portugalska ima 72 veleposlaništev in 227 konzulatov (upoštevani so konzulati, častni konzulati, generalni konzulati in častni generalni konzulati), skupaj 299 DKP-jev. V zadnjih letih je zaprla približno 10 DKP-jev.

Švedska ima 80 veleposlaništev in 376 konzulatov (upoštevani so konzulati, častni konzulati, generalni konzulati in častni generalni konzulati), kar je skupaj 456 DKP-jev. V zadnjih štirih letih je odprla 14 veleposlaništev, eno stalno predstavništvo in en konzulat, zaprla pa je 13 veleposlaništev in sedem konzulatov.

DRŽAVAŠT. PREBIVALCEVBDP/PREBIVALCA
(v evrih)
ŠT. DKP-jev *
Portugalska10.636.97917.849299
Češka10.532.77016.280247
Švedska9.415.57045.358456
Avstrija8.404.25239.666374
Danska5.560.62847.724515
Slovaška5.435.27314.050228
Finska5.375.27639.300443
Litva3.244.60110.412207
Latvija2.229.64110.090155
Slovenija2.050.18919.537141
Estonija1.340.19413.206134

* Gre za seštevek veleposlaništev in konzulatov (generalni, navadni in častni konzulati), ne pa tudi misij v mednarodnih organizacijah.

V skladu s 14. členom Zakona o zunanjih zadevah se diplomatsko predstavništvo odpre ali zapre z ukazom predsednika republike. Predlog pripravi minister za zunanje zadeve, določi pa ga vlada po predhodnem mnenju odbora državnega zbora za zunanjo politiko.