Tomislav Nikolić, ki je na dvodnevnem obisku Slovenije, in Borut Pahor sta na tiskovni konferenci po srečanju izpostavila dobre in prijateljske odnose med državama na vseh področjih, pa tudi krepitev gospodarskih odnosov. Nikolić je spomnil na možnosti slovenskih podjetij za skupno navzočnost na tretjih trgih, v državah, s katerimi ima Srbija sklenjene prostotrgovinske sporazume, kot je npr. Rusija.

Pahor je Srbiji obljubil neposredno pomoč pri reševanju begunske krize in dejal, da bo Slovenija v Uniji še naprej poudarjala pomen prednostne obravnave balkanske poti.

Srbija je namreč ena izmed držav, ki se s krizo srečuje že od samega začetka in čuti posledice neusklajenega odgovora Unije na krizo. Odkar je Madžarska sredi septembra zaprla mejo s Srbijo in poostrila zakonodajo, se je potovanje beguncev prek Srbije preusmerilo proti Hrvaški. Zaradi t. i. begunske krize so se tudi zaostrili odnosi s Hrvaško, ki pa so se po prometni zapori v nekaj dneh izboljšali.

Nikolić: Srbija odgovorno, nekatere članica EU-ja pa ...
Nikolić je ravnanje Srbije v t. i. begunski krizi označil za odgovorno v nasprotju z nekaterimi državami v regiji, ki se niso bile pripravljene na ustrezen način soočiti s to problematiko. Poimensko teh držav sicer ni navedel.

Kot ocenjuje, EU ni bil pripravljen na prihod večjega števila beguncev in je "dobrohotno gledal na obnašanje nekaterih držav, ki so pokazale določeno vrsto ksenofobije, ki želijo, da se njim nič ne zgodi, da ljudje ne prehajajo njihovih meja, postavili so žičnate ograje". Opozoril je tudi, da bi morebitno zaprtje meja EU-ja negativno vplivalo na Srbijo, ki bi morala nositi breme beguncev.

Pahor ponovil podporo Srbiji na poti v EU
Pahor je ponovil podporo Srbiji na poti v Evropsko unijo, kjer je poudaril, da je s strateškega vidika miru in varnosti v regiji, pa tudi za EU, pomembno, da ni velike časovne razlike med vstopom Hrvaške in Srbije v Unijo.

Nikolić je ob tem Pahorja prosil za podporo Slovenije pri njenem nasprotovanju članstvu Kosova v Unescu. Slovenija je sicer kosponzorirala predlog za vstop Kosova v Unesco. Nikolić je Pahorja pozval, naj Slovenija "upošteva srbsko argumentacijo in naj bo v prihodnje bolj zadržana" glede tega vprašanja.

Kot je izpostavil Nikolić, je sprejem Kosova v Unesco za Srbijo popolnoma nesprejemljiv, ker gre za srbsko kulturno dediščino, ki je del srbske zgodovine in naroda. Opozoril je, da bi se sprejem Kosova v Unesco negativno odrazil tudi na pogovore v okviru dialoga med Beogradom in Prištino o zaščiti premoženja Srbske pravoslavne cerkve in srbskih kulturnih spomenikov na Kosovu. V Srbiji se bojijo uničenja te dediščine.

Nikolića sprejel državni vrh
Nikolićev obisk v Sloveniji je povratni obisk, potem ko je Pahor lani kot prvi slovenski predsednik obiskal Srbijo. Pahor je Nikolića na Kongresnem trgu sprejel z vojaškimi častmi, nato pa sta se sešla na pogovorih. Nikolić in Pahor sta v ljubljanskem parku Tivoli odkrila klop miru.

Srbskega gosta sta sprejela tudi premier Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez. Brglez in Nikolić sta se strinjala, da bi bilo dobro čim prej rešiti še odprta nasledstvena vprašanja. Izpostavila sta zelo dobro sodelovanje med univerzami in visokošolskimi zavodi. Brglez je spomnil, da na beograjski Filološki fakulteti od lani deluje največji lektorat slovenskega jezika na svetu.

Cerar in srbski predsednik pa sta izrazila zaskrbljenost pred morebitnim zapiranjem notranjih meja EU-ja v prihodnosti. Nikolić je izrazil upanje, da bo EU begunsko-migracijsko problematiko rešil učinkovito ter da bo za to namenil dovolj sredstev.

Cerar je zagotovil slovensko podporo Srbiji na njeni poti v EU. Nikolić je poudaril, da nikoli več ne sme priti do antagonizmov med državami v regiji, kot so se zgodili v nedavni preteklosti. Posebej je izpostavil, da ima Slovenija odprta vrata na srbski trg.

Na Bledu poklon srbskemu izumitelju Mihajlu Pupinu
V petek bosta Pahor in Nikolić na Bledu odkrila spomenik srbskemu matematiku, fiziku in izumitelju mednarodnega slovesa Mihajlu Pupinu (1854-1935). Pupin je bil pomemben za ohranitev slovenskih ozemelj po 1. svetovni vojni, saj je leta 1919 v imenu Kraljevine SHS v Beli hiši vplival na odločitve pariške mirovne konference. Zaradi tega je bil že v času svojega življenja proglašen za častnega občana Bleda.