Generalni sekretar zveze Nato je ob začetku zasedanja obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju v razpravi o Libiji povedal, da se pojavljajo težave z vzdržljivostjo v operaciji Nata v Libiji. Tiste članice Nata, ki v operaciji Združeni zaščitnik že sodelujejo, je zato pozval k povečanju prispevkov, tiste zaveznice, ki še ne prispevajo, pa je pozval, naj premislijo o morebitni podpori na različne načine.

Jelušič: Slovenija le pri humanitarnih dejavnostih
Slovenska obrambna ministrica Ljubica Jelušič je ob tem pojasnila, da stališče Slovenije ostaja nespremenjeno, in da z vojaškimi silami v operaciji Nata v Libiji ne bo sodelovala, bo pa še naprej sodelovala pri humanitarnih dejavnostih, s pošiljkami zdravil in zdravstvene opreme ter s finančnimi sredstvi.

"Slovenija ostaja država, ki pritrjuje in podpira obe resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov ter jasno izraža stališče, da z vojaškimi silami v operaciji Združeni zaščitnik ne bo sodelovala," je povedala ministrica in dodala, da bodo humanitarne dejavnosti tudi v prihodnje po vsej verjetnosti glavnina slovenskega prispevka.

Jelušičeva je pojasnila, da je Slovenija že prispevala 50.000 evrov v humanitarne namene za pomoč beguncem iz Libije in da je poslala večjo pošiljko zdravil v Bengazi. Tudi v prihodnjih dneh se pripravlja pošiljka zdravil, obvez in podobnega zdravstvenega materiala.

Sprememba stališča je mogoča
Je pa ministrica ob tem povedala še, da lahko v prihodnosti sprejmejo tudi kakšno drugačno odločitev. Kar nekaj držav je danes namreč napovedalo ponoven razmislek o sodelovanju in prispevkih k vojaški operaciji, kjer gre v glavnem za pripadnike v poveljstvu operacije ali razpolago s pristanišči in letalskimi oporišči. "V tem duhu je možna tudi sprememba slovenskega stališča, če bi seveda za to bila ustrezna politična volja," je povedala Jelušičeva.

Države poudarile zavezanost operaciji, nočejo vojaško sodelovati
Rasmussen je v svojem govoru pritisnil na vse članice, naj prispevajo k operaciji v Libiji in olajšajo breme tistim, ki sodelujejo v dnevnih vojaških napadih. Predvsem gre za poziv tistim, ki ne sodelujejo v vojaških napadih, naj pomagajo drugače, na primer z orožjem ali denarjem za gorivo. V zračnih napadih Nata v Libiji sodeluje le osem od 28 zaveznic, medtem ko v operaciji Združeni zaščitnik sodeluje 16 članic Nata.

A tudi pri drugih zaveznicah Rasmussenov poziv ni naletel na velik odziv. Namesto da bi najavil nove vojaške prispevke, je tako generalni sekretar po razpravi povedal le, da so države "poudarile nadaljnjo zavezanost operaciji, vključno z zagotavljanjem potrebnih zmogljivosti za nadaljevanje in končanje operacije".

Rasmussen je ob tem še enkrat potrdil, da zveza vztraja pri stališču, da s svojimi silami ne bo vstopila na ozemlje v Libiji in da se bo še naprej država svoje zaveze "no Nato boots on the ground" (nobenih Natovih škornjev na tleh).

Generalni sekretar Nata je zatrdil tudi, da Nato po padcu režima Moamerja Gadafija in po koncu konflikta v Libiji v državo ne bo poslal vojakov, da bi varovali mir, kot je storil v primeru Bosne in Hercegovine ter Kosova, ampak bo vodilno vlogo pri tem prepustil Združenim narodom. Jelušičeva je v povezavi s tem pojasnila, da bo Nato podprl postkonfliktno situacijo, če se bo izkazala potreba po tem, vendar pod zelo jasnimi pogoji.

Nato nad Tripolis, Gadafi nad Misrato
Zveza Nato medtem nadaljuje zračne napade na libijsko prestolnico Tripolis, iz katere poročajo o glasnih eksplozijah. Napadi so znova usmerjeni predvsem na okraj Bab al Azizija, kjer je kompleks voditelja Moamerja Gadafija. Že v torek je Nato izvedel okoli 60 napadov na Tripolis, kar je bilo eno najhujših bombardiranj zavezniških letal v Libiji do zdaj.

Po drugi strani pa so Gadafijeve sile danes znova silovito napadle tretje največje libijsko mesto Misrato. V napadu na mesto z juga, zahoda in vzhoda naj bi sodelovalo med 2.000 in 3.000 Gadafiju zvestih borcev. Čeprav so vladne sile oborožene z raketami grad in tanki ter težkim topništvom, naj bi jim uporniki za zdaj uspeli preprečiti vdor v samo mesto, a se spopadi nadaljujejo. Po navedbah upornikov je ubitih najmanj deset ljudi, 26 pa ranjenih.

Aiša Gadafi bo tožila Nato
Gadafijeva hči Aiša Gadafi je medtem v Belgiji vložila tožbo proti Natu, ki ga obtožuje vojnih zločinov zaradi napada Natovih letal na Gadafijevo rezidenco, v katerem so bili 30. aprila ubiti njena hči, brat in dva nečaka. Tožbo je vložila pod belgijskim zakonom "univerzalne pristojnosti", po katerem lahko tožbe za vojne zločine ali genocid proti tujim voditeljem stranke vložijo v primeru, če je mogoče med obtožencem in Belgijo vzpostaviti kakršno koli povezavo. In dejstvo, da ima Nato sedež v belgijski prestolnici, naj bi bilo dovolj, da se proti njemu po belgijskem pravosodju vloži tožbo.