Po t. i. škandalu Vatileaks, ki je izbruhnil, ko so papeževi tajno zaupni dokumenti "ušli" v javnost, je Sveti sedež okrepil varnostne ukrepe v Vatikanu, tako da morajo od zdaj dalje vsi zaposleni v administraciji uporabljati posebne magnetne kartice, prek katerih lahko v vsakem trenutku določijo njihovo lokacijo.
Organizator in glavni izvajalec novih ukrepov je slovenski duhovnik Mitja Leskovar, ki so ga mediji že oklicali za "Monsignorja 007".

S prvim dnem novega leta bosta na vhodu v apostolsko palačo postavljeni dve varnostni nadzorni točki. Uslužbenci Vatikana bodo morali pri vhodu ali izhodu povleči svoje identifikacijske magnetne kartice s čipi, prek katerih lahko v vsakem hipu določiti lokacijo njihovih lastnikov. Kot poroča Vatican Insider, uvedba registracije ob vhodu v vatikansko državno tajništvo in ob izhodu iz njega morda ni neposredno povezana z VatiLeaksom in gre bolj za vodenje evidence o spoštovanju delovnega časa.

Kakor koli že, čip vsekakor nakazuje na poostritev varnostnih ukrepov v Vatikanu. Neimenovani prelat je za La Stampo dejal, da bodo vpogled v podatke o gibanju zaposlenih v Vatikanu njihovi nadrejeni lahko dobili le v primerih, "ko bi nastala težava" in da zaposleni " ne bodo nadzirani stalno".

Ob nadzornih točkah pa so poostrili tudi varnostne ukrepe v primerih rabe dokumentacije in arhiva državnega tajništva, kjer sta dva glavna arhiva: v enem hranijo dokumente, povezane z vsakodnevnimi papeževimi dejavnostmi, ko gre za Cerkev in za kurijo, v drugem pa je korespondenca med vatikansko diplomacijo in drugimi državami. V obeh primerih se uporaba arhivov strogo nadzira, dokumente, ki se vpišejo v register, pregledajo, obrazec za odobritev pa je treba izpolniti tudi za fotokopiranje. Poleg tega morajo zaposleni v arhivu svoj prenosni telefon pustiti pri vhodu.

"Izkušnje iz SFRJ-ja"
Vsakič, ko se vloži zahteva za fotokopiranje nekega dokumenta iz arhiva, pride ta v roke in v odobritev mons. Leskovarja, ki je trenutno vršilec dolžnost vodje oddelka za kriptiranje diplomatske pošte v državnem tajništvu. Mediji ga opisujejo kot strokovnjaka za protiobveščevalne dejavnosti (zato vzdevek "Monsignor 007"), čeprav poznavalci trdijo, da je njegov posel precej birokratski in enoličen ter daleč stran od avanturizma Jamesa Bonda. Britanski Telegraph v svojem članku o njem poudarja, da se je rodil v Jugoslaviji v času komunizma, zato naj bi imel izkušnje tudi iz SFRJ-ja.

Prav Leskovar pa je tudi glavni za nadzor izvajanja novih, strožjih varnostnih ukrepov, s katerimi želi Vatikan preprečiti nov VatiLeaks in nov primer Paola Gabrieleja, majordoma, ki je medijem izdal zaupne vatikanske dokumente. Zaradi te afere so omejili tudi dostop do urada osebnih tajnikov Benedikta XVI. - Georga Gänsweina in Alfreda Xuereba, kjer je Gabriele kopiral dokumente.

Degradirani
Novi papežev majordom Sandro Mariotti nima dostopa do pisarne tajnika. Varnost je poostrena tudi pri nadzoru dokumentov, ki potujejo od državnega tajnika Tarcisija Bertoneja do Benedikta XVI. Potem ko jih papež pregleda, vse dokumente s podpisom "B16" vrnejo tajniku. Kot še poroča Vatican Insider, Gabriele morda res ni imel sodelavcev v svojih vrstah, a VatiLekas je zakompliciral delo vsem zaposlenim v Vatikanu.
Gabrieleja so zaradi njegovih dejanj obsodili na 18-mesečno zaporno kazen.