Na splošnem posvetovanju za zaprtimi vrati so kardinali določili datum konklava, na katerem bodo izbirali Frančiškovega naslednika. Novega papeža bodo izbirali kardinali, ki so mlajši od 80 let.

Kardinali se bodo 7. maja sprva udeležili slovesne maše v baziliki svetega Petra, nato pa se bodo kardinali elektorji zbrali v Sikstinski kapeli, kjer bo potekalo tajno glasovanje, je povedal tiskovni predstavnik Matteo Bruni. Glasovanje lahko traja tudi več dni, v tem času kardinali elektorji nimajo stika z zunanjim svetom.

V pripravah na začetek konklava so danes za javnost tudi zaprli Sikstinsko kapelo, je sporočilo vodstvo Vatikanskih muzejev. Prav tako so zaprli dostop do vatikanskih vrtov.

Italijanski kardinal Giuseppe Versaldi, ki sicer zaradi svoje starosti nima več volilne pravice, je pred začetkom kongregacije danes glede novega papeža dejal, da je težko reči, kako si predstavljamo njegov profil. Je pa menil, da sta nujna kontinuiteta in premik naprej.

V skladu z apostolsko konstitucijo Universi Dominici Gregis, ki določa pravila za volitve novega papeža, se mora konklave začeti od 15 do 20 dni po izpraznitvi Petrovega sedeža, a kot je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Rima Mojca Širok, zadnja dopolnitev iz leta 2013 dopušča, da bi se lahko kardinalski zbor odločil tudi drugače. Tako se je zadnji konklave začel dvanajst dni po odstopu Benedikta XVI.

Po poročanju Mojce Širok se lahko splošnih posvetovanj oziroma kongregacij, kot je bila današnja, udeležijo vsi kardinali, ne le volivci, med posvetovanji kardinali niso zavezani k strogi molčečnosti kot med konklavom. Pred dvanajstimi leti jih je vodil kardinal dekanskega zbora Angelo Sodano, ki je bil starejši od osemdeset let in zato ni bil volivec, leta 2005 pa Joseph Ratzinger, ki je pozneje postal Benedikt XVI.

Kardinali razpravljajo tako na plenarnih zasedanjih kot v manjših skupinah in v bistvu oblikujejo vsebinske smernice novega pontifikata, pri čemer sta pomembni temi nedvomno položaj Cerkve v svetu in lik prihodnjega papeža. Pred 12 leti, ko je konklave potekal po aferi Vatileaks, so na primer veliko govorili tudi o prenovi rimske kurije.

Čeprav je leta 1996 papež Janez Pavel II. določil, da je zgornja meja števila kardinalov volivcev 120, pa lahko papež kot vrhovni voditelj Cerkve po lastni presoji to številko tudi prekorači, kar je Frančišek tudi storil. Zato bo konklave po njegovi smrti tudi veliko bolj globalen in manj evropski kot tisti, ki je izvolil njega.

Leta 2013 so kardinali volivci prihajali iz 48 držav, medtem ko danes prihajajo iz 71-ih. Poleg tega se med seboj ne poznajo dobro, zato bodo verjetno kongregacije trajale več dni, saj kot pravijo v Vatikanu, dolge kongregacije – kratek konklave, je še poročala dopisnica RTV Slovenija.

V medijih se sicer že ves teden ugiba o nasledniku Frančiška, ki ga bodo izbrali na konklavu, na katerem se stališča kardinalov lahko spreminjajo z zaporednimi glasovanji, nekateri pa poskušajo z načinom glasovanja vplivati na možnosti svojih favoritov.

V medijih je že zaokrožilo več imen za novega papeža, a je vseeno naslednika težko napovedati, saj bi bil lahko novi papež tudi nekdo drug, ki se trenutno ne uvršča v ožji krog favoritov.

Stari italijanski pregovor opozarja pred stavami na katerega koli domnevnega favorita pred konklavom in pravi: "Kdor vstopi v konklave kot papež, ga zapusti kot kardinal." Na zadnjem konklavu leta 2013 je tako le malokdo verjel, da bo Jorge Mario Bergoglio izvoljen za papeža.

Favoriti za novega papeža

Med številnimi imeni se največkrat kot novi papež omenja 70-letni vatikanski državni tajnik Pietro Parolin, ki je bil skoraj ves čas Frančiškovega papeževanja številka dve v Vatikanu. Poznavalci kot mogočega Frančiškovega naslednika velikokrat omenjajo tudi 60-letnega jeruzalemskega latinskega patriarha Pierbattista Pizzaballa, ki je najvišji predstavnik Katoliške cerkve na Bližnjem vzhodu.

Sorodna novica Kdo bo Frančiškov naslednik? V medijih že zaokrožila imena glavnih favoritov.

Zelo pogosto se kot novi papež v Vatikanu omenja 72-letni madžarski nadškof Peter Erdo, ki je intelektualec in ugleden strokovnjak za kanonsko pravo, ob tem pa priznan zaradi svoje odprtosti do drugih verstev. Po drugi strani je konservativen glede vprašanj, kot so homoseksualne poroke in razvezani, ki se vnovič poročijo.

69-letni bolonjski nadškof Matteo Maria Zuppi več kot tri desetletja deluje kot vatikanski diplomat in je bil med drugim posebni odposlanec papeža Frančiška za mir v Ukrajini. Podobno kot Frančišek, ko je še živel v Buenos Airesu, je tudi Zuppi znan kot "ulični duhovnik", ki se osredinja na prebežnike in revne

66-letni nadškof francoskega Marseilla Jean-Marc Aveline se je rodil v Alžiriji in večino svojega življenja preživel v Marseillu. Velja za tesnega prijatelja papeža Frančiška, ki se podobno zavzema za dialog med verami in kulturami ter za zaščito prebežnikov.

Za glavnega kandidata za papeža iz Azije velja 67-letni Filipinec Luis Antonio Tagle, ki ga je za kardinala leta 2012 imenoval nekdanji papež Benedikt XVI. in je bil že leta 2013 obravnavan kot kandidat za papeža v konklavu, v katerem je bil izvoljen Frančišek. Tagla pogosto imenujejo "azijski Frančišek" zaradi njegove podobne zavezanosti socialni pravičnosti. Če bi bil izvoljen, pa bi bil prvi papež iz Azije.

76-letni Peter Turkson iz Gane je eden najvplivnejših kardinalov iz Afrike in se pogosto omenja kot možni prvi temnopolti papež. Tudi 65-letni nadškof v Kinšasi Fridolin Ambongo Besungu bi bil prvi podsaharski papež in je edini kardinal iz Afrike v Svetu kardinalov papeža Frančiška, svetovalnem odboru papeža.

75-letni newyorški nadškof irsko-ameriškega rodu Timothy Dolan velja za konservativca, ki odločno nasprotuje splavu. Kot nekdanji nadškof Milwaukeeja je nadzoroval posledice velikega škandala zaradi spolnih zlorab v škofiji.