Potres z močjo 8,9 stopnje po Richterjevi lestvici je stresel morsko dno ob obali severnega indonezijskega otoka Sumatra, kar je sprožilo deset metrov visoke popotresne valove cunamije, ki so se širili tisoče kilometrov daleč in dosegli Šrilanko, južno Indijo, Tajsko, Malezijo, Maldive in Mjanmar.

V Indiji je umrlo 3.000 ljudi, v Indoneziji 4.422, v Maleziji 28, v Mjanmaru 10, na Šrilanki 3.538 in na Tajskem 310. Samo na Šrilanki je prizadetih okoli milijon ljudi, poročajo pa tudi o velikem številu ranjenih z ostalih področij.

Žrtve tudi ob afriški obali
Posledice potresa in cunamijev so čutili celo ob afriški obali, 6.000 kilometrov stran od katastrofe. Močni valovi in nepravilno plimovanje morja so poplavili nekatere predele ob obali in poškodovali ribiške čolne. Iz Kenije poročajo o smrti plavalca, nekaj ljudi pa pogrešajo. Policija je zaprla tamkajšnje plaže, ki so ob tem času polne turistov. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Somalije, kjer naj bi umrlo devet ljudi. Uničenih naj bi bilo tudi več domov, pristanišče v prestolnici Mogadiš pa poškodovano.

Prizadeta turistična območja
Tajski turistični uradniki so sporočili, da pogrešajo več kot sto turistov, ki so se potapljali v morju ob južnih otokih. Tajska vlada je ukazala takojšnjo evakuacijo na ogroženih območjih, bojijo pa se povečanja števila žrtev, predvsem med turisti. Tisoči bungalovov, v katerih so bili nameščeni, je bilo namreč uničenih.

Na malezijskem otoku Penang, ki je priljubljen med zahodnimi turisti, so valovi odplaknili nekaj turistov v morje, medtem ko so uživali ob pikniku na morski obali. Z vseh območij poročajo o velikem številu ranjenih in pogrešanih; številni so ostali brez strehe nad glavo.

Z Maldivov poročajo, da sta poplavljeni kar dve tretjini prestolnice Male. Priče poročajo, da so valovi prišli brez vsakega opozorila in podirali vse pred seboj.

Dodatno težavo so reševalcem povzročale pretrgane telefonske zveze in izpad električne energije na najbolj prizadetih področjih. Predsednica Šrilanke Čandrika Kumaratunga je razglasila nacionalno katastrofo in v prizadete kraje poslala vojsko, ki pomaga pri reševanju. Od tam še poročajo, da je med žrtvami cunamija tudi 22 japonskih turistov.

Pomoč prihaja z vsega sveta
Evropska unija je že obljubila začetno pomoč v višini treh milijonov evrov, ki je namenjena najbolj prizadetim območjem. Pomoč so napotili tudi Združeni narodi. Na prizadeta območja prihajajo skupine reševalcev, koordinatorji in strokovnjaki za ocenjevanje škode. Vodja ZN-a Kofi Annan je izrazil pretresenost zaradi obsega tragedije. Pomoč, najprej v denarju, je napovedal tudi Rdeči križ in ob tem izdal poziv za solidarnost s prizadetimi v naravni katastrofi. Papež Janez Pavel II. je pozval mednarodno skupnost k čimprejšnji pomoči. Dejal je še, da moli za žrtve, ter izrazil sočustvovanje s prebivalci jugovzhodne Azije.

Med žrtvami ni Slovencev?
Z MZZ-ja so sporočili, da so vsi slovenski državljani, za katere vedo, da letujejo v južni in jugovzhodni Aziji, na varnem. Kot je povedal generalni direktor Direktorata za mednarodnopravne zadeve in zaščito interesov na zunanjem ministrstvu Andrej Šter, z enim Slovencem, ki letuje na Šrilanki, niso vzpostavili stikov. Vendar pa imajo na ministrstvu podatke, da je z območja, ki so ga prizadeli cunamiji, odpotoval še pred nesrečo.

Šter opozarja, da to še niso dokončni podatki, saj so informacije s prizadetih območij zaradi slabih povezav zaenkrat le delne. Vsi zainteresirani lahko sveže informacije dobijo na dežurni telefonski številki ministrstva 01/478-22-19 ali na številki slovenskega veleposlaništva v New Delhiju 0091 98 10 95 28 09.

Predsednik uprave Splošne plovbe Portorož Egon Bandelj je povedal, da so na prizadetem območju tri slovenske ladje, na katerih je približno 20 članov posadke. Popotresne valove je nekoliko čutila le ena ladja, posadka pa je živa in zdrava.

Strašljiva moč potresa
Po podatkih ameriškega geološkega urada je potres v Indijskem oceanu peti najhujši od leta 1900 in najmočnejši v zadnjih 40 letih.

Ameriški znanstveniki so sporočili, da se je streslo območje v dolžini tisoč kilometrov ob andamanski tektonski prelomnici, kar se zgodi zelo redko. Cunamiji, ki so pri tem nastali, so po predvidevanjih strokovnjakov dosegali hitrost do 500 kilometrov na uro.