67-letni Theoneste Bagosora je bil skupaj s še dvema častnikoma ruandske vojske obtožen vodenja vojakov in zloglasne hutujske milice Interhamve, ki so v samo sto dneh ubili 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujev.

"Polkovnik Bagosora je kriv za genocid in zločine proti človečnosti in vojne zločine," je sporočilo mednarodnega sodišča za zločine v Ruandi, ki ima sedež v Tanzaniji. Kanadski general Romeo Dallaire, ki je bil med genocidom vodja mirovnih sil v državi, je na sojenju Bagosoro opisal kot idejnega vodjo genocida in dejal, da mu je polkovnik tudi grozil s pištolo.

Od sestrelitve do genocida
Po trditvah tožilstva je Bagosora prevzel vodenje vojaških in političnih zadev v Ruandi po smrti takratnega predsednika države Juvenala Habyarimane, ki je umrl, ko je bilo aprila leta 1994 sestreljeno njegovo letalo.

Sestrelitev letala, ki je bila povod za pokol, še zdaj ni pojasnjena. Hutujski mediji so takrat trdili, da letalo sestrelili po naročilu zdajšnjega ruandskega predsednika, ki je bil v tistem času na čelu tutsijevske ruandske patriotske fronte, ta pa je za sestrelitev obtožila hutujske skrajneže iz kroga sodelavcev Habyarimane, da bi tako dobila povod za morilski pohod nad Tutsije.

Priprave na apokalipso
V obtožnici je sodišče zapisalo, da je Bagosora zapustil mirovne pogovore v Tanzaniji in napovedal, da se vrača v Ruando, kjer bo "pripravil apokalipso". Po genocidu si je polkovnik poiskal zatočišče v Kamerunu, kjer so ga prijeli leta 1996 in ga leto dni pozneje izročili sodišču. Sodišče je začelo delati leta 1997 in ima do konca naslednjega leta še čas, da konča postopke, čeprav se v ZN-u že pogovarjajo o morebitnem podaljšanju mandata.

Obsodba za uboj mirovnikov
Poleg načrtovanja genocida je bil Bagosora obsojen tudi za uboj nekdanje premierke Agathe Uwilingiyiman in desetih belgijskih pripadnikov modrih čelad, ki so jo varovali. Po mnenju tožilstva so z ubojem mirovnikov hoteli doseči njihov umik iz države. Belgijske modre čelade so se pozneje res umaknile, a resnici na ljubo tudi njihova prisotnost v državi ni pomagala preprečiti pobojev, saj zaradi oklevanja in brezbrižnosti mednarodne skupnosti niso imeli mandata za posredovanje.

G. V.