300 dokumentov od 1,5 milijona.
"Še vedno ocenjujemo škodo, vendar pa kaže, da ni odnesel toliko dokumentov, kot smo mislili sprva. Veliko zadev je lahko le pogledal, vendar jih ni mogel sneti s sistema," je dejal nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clappe.
Ameriški obveščevalci so se bali, da je Edwardu Snowdnu uspelo sneti podatke o komunikacijskem omrežju poveljniškega in nadzornega sistema oboroženih sil. To se naj ne bi zgodilo.
A Clapperjeva ocena, ki jo je izjavil za Washington Post, je po vsej verjetnosti prezgodnja, saj so svetovni mediji do zdaj objavili le okrog 300 dokumentov, Snowden pa naj bi jih imel na zalogi še kakšnih 1,5 milijona. Njegov novinarski prijatelj Glenn Greenwald, ki objavlja dokumente v medijih, obljublja, da se saga še ne bo tako hitro končala.
ZDA nič boljše od Kitajske
Snowden že od lani spravlja v javnost nerodna dejstva o delovanju ameriških obveščevalcev od množičnega nadzora Američanov do prisluškovanja voditeljem zavezniških držav in celo gospodarskega vohunjenja.
Vse te objave so povzročile le nekaj zadrege v vrhu administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, bistvena škoda pa je v tem, da so ZDA razkrite kot nič boljše od na primer Kitajske, ki jo redno obtožujejo vdorov in vohunjenja.
Ameriška administracija se zadrege ne boji, saj je to že preživela zaradi objav WikiLeaksa. Obveščevalce je bolj skrbelo, ali je morda Snowden odnesel kaj takšnega, kar bi lahko drugim državam dalo uporabne informacije o delovanju vojske in vohunov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje