Med najbolj očitnimi temami so vojna proti terorizmu, vojni v Iraku in Afganistanu, odnosi z Rusijo, bližnjevzhodni mirovnih proces, prav tako pa tudi povrnitev ugleda ZDA v svetu, ki se je v času vladanja Georgea Busha močno zmanjšal.

Vojna proti terorizmu in Al Kajdi
Al Kajdini borci so se v zadnjih mesecih močno okrepili v odročnih regijah v Pakistanu, kar povzroča Američanom velike skrbi. Obama je dejal, da če imajo ameriški vojaki dostop do članov Al Kajde in Pakistan ne želi ukrepati, potem bi morale ukrepati ZDA. McCain je kritiziral Obamovo pripravljenost za ukrepanje in je obljubil, da bo tesno sodeloval s pakistanskimi oblastmi v boju proti Al Kajdi.

Afganistan
Oba, tako McCain kot Obama, sta dejala, da bosta vzpostavila boj proti talibanom v Afganistanu in zatiranje Al Kajde na mejnih območjih Pakistana v ospredje, in napovedala okrepitev ameriških sil. V Afganistanu je zdaj 32.000 ameriških vojakov. Busheva administracija je razmišljala o možnosti pogovorov z nekaterimi spravljivimi talibanskimi voditelji, vendar bo odločitev moral sprejeti McCain ali Obama.

Irak
Obama, ki je leta 2003 nasprotoval napadu na Irak, je pozval k 16-mesečnemu časovnemu okviru za umik ameriških vojakov in preusmeritev v Afganistan. McCain časovni okvir zavrača in pravi, da bi morale ameriške sile v Iraku ostati, dokler bo to potrebno.

Rusija
Oba kandidata sta obsodila avgustovsko invazijo Rusije v Gruziji in oba se zavzemata za vključitev Gruzije in Ukrajine v Nato, čemur Moskva ostro nasprotuje. McCain poudarja ostrejšo retoriko proti Rusiji in je celo pozval, da bi Rusijo izključili iz skupine najvplivnejših držav G8.

Bližnjevzhodni mirovni proces
Po tem, ko je Bush lani v Annapolisu gostil nov preboj mirovnih pogovorov med Palestinci in Izraelci, je bil dejanski napredek zelo majhen. Tako McCain kot Obama sta sicer obljubila večjo zavzetost za rešitev mirovnega procesa, sta pa tudi oba jasno podprla Izrael.

Izboljšanje podobe ZDA v svetu
Oba sta napovedala več pozornosti krepitvi odnosov s tradicionalnimi ameriškimi zavezniki po vsem svetu, med njimi s številnimi evropskimi. V času Busha so odnosi s številnimi zavezniki nazadovali.

Guantanamo
Zloglasni zapor na Kubi je tarča številnih kritik tako držav kot človekoljubnih organizacij. Oba predsedniška kandidata sta pozvala k zaprtju zapora, McCain pa je dodal, da bi morali zapornike prepeljati v vojaški zapor v Fort Leavenworthu v Kansasu.

Kitajska
McCain je dejal, da bo s Pekingom iskal poti za dialog o jedrskih načrtih, da bi tako spodbudil preglednost in sodelovanje. Ob tem je izrazil upanje, da bo politična in verska liberalizacija sovpadla s kitajsko ekonomsko svobodo. Obama v kitajskem razvoju vidi priložnosti in izzive. Dejal je, da ne želi demonizirati Kitajske, bo pa pritisnil na Peking, naj dvigne standarde človekovih pravic in preneha podpirati represivne vlade v Iranu, Mjanmaru, Sudanu in Zimbabveju. Oba sta se tudi izrekla za večji pritisk na Kitajsko glede trgovine.

Severna Koreja
Busheva administracija je tik pred iztekom mandata Severno Korejo umaknila s seznama terorističnih držav v zameno, da je Pjongjang dovolil pregled svojih jedrskih aktivnosti. Obama je severnokorejsko potezo označil za "spodoben korak naprej", hkrati pa dodal, da mora Pjongjang razumeti, kakšne bodo posledice, če se svojih obljub ne bo držal. McCain je izrazil pomisleke o načrtu, rekoč da ni jasno, ali v celoti vsebuje pregled vseh jedrskih objektov.

Klimatske spremembe
Oba kandidata podpirata programe, ki bi omogočili določitev omejitev izpustov za velike onesnaževalce, med njimi električne generatorje in plinska podjetja, hkrati pa bi ta sistem dovolil tudi trgovanje z izpusti.

K. T.