Prvi se je javno odzval Google, ki je v odprtem pismu zaprosil ameriško pravosodno ministrstvo za dovoljenje za objavo števila in obsega zahtev oblasti po dostopanju do podatkov o njegovih uporabnikih, vključno z zahtevki v okviru strogo zaupnega naloga posebnega ameriškega sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa). Spletnemu velikanu sta kmalu zatem sledila še Facebook in Microsoft.

Omenjene tri največje ameriške spletne družbe in druga komunikacijska podjetja so se znašla na udaru kritik, potem ko sta prejšnji teden britanski časopis Guardian in Washington Post razkrila obsežen ameriški tajni program zbiranja podatkov o telefonskih klicih in uporabnikih spleta, ki naj bi pomagal preprečevati teroristične napade in omogočal neposreden dostop do strežnikov.

Google je te obtožbe označil za neresnične in pojasnil, da bi z dovoljenjem za objavo varnostnih zahtevkov po dostopu do podatkov uporabnikov lahko pokazali, da oblastem ne omogočajo neposrednega dostopa do strežnikov.

Od leta 2010 spletni velikan vsake pol leta razkrije, koliko prošenj za dostop do podatkov uporabnikov je prejel od oblasti, vendar nikoli niso bili vključeni zahtevki v okviru Fise.

Po besedah Microsofta bi večja transparentnost glede zahtevkov po dostopanju do podatkov uporabnikov "pomagala skupnosti razumeti in razpravljati o teh pomembnih vprašanjih". Facebook je sporočil, da vodilno spletno družbeno omrežje želi predstaviti popolno sliko glede vladnih zahtevkov in odziva na njih.

Nihče naj ne bi bil varen
Obsežen program zbiranja podatkov, znan kot Prism, je medijem razkril nekdanji uslužbenec ameriške obveščevalne agencije Cia Edward Snowden, ki je zatrdil, da lahko operativci ameriške nacionalne agencije (NSA) kadar koli dostopajo do elektronske pošte kogar koli. Ameriške tehnološke družbe so zanikale, da bi imele oblasti tak neomejen dostop.

Razkritje je sprožilo veliko razburjenje med Američani, ki so kljub zagotovilom oblasti, da se zbirajo le podatki o tujcih, zaskrbljeni nad možnostjo, da je prišlo do prestrezanja podatkov o ameriških državljanih.

Zaradi ameriškega vohunskega programa je na nogah tudi Evropska unija, ki je od ZDA zahtevala zagotovila, da vohunski program ne krši pravic Evropejcev, o čemer se bo evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding pogovarjala tudi z ameriškim generalnim tožilcem Ericom Holderjem.

Čeprav ZDA poudarjajo, da je zbiranje podatkov v skladu z domačo protiteroristično zakonodajo, pa so vlade in aktivisti po svetu zaskrbljeni, ker ameriški zakoni pri tem ne nudijo nobene zaščite tujim državljanom.