Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, britanski premier Winston Churchill in sovjetski voditelj Josip Stalin, znani tudi kot velika trojka, so se združili v želji, da bi prihodnjim generacijam prihranili grozote vojne in oblikovali novo ureditev sveta. Njihova ureditev je uradno sicer razpadla po koncu hladne vojne, a kljub temu po mnenju nekaterih še vedno kroji usodo sveta.

Februarja leta 1945 je sovjetska vojska večino vzhodne Evrope že osvobodila nacistične okupacije, britanske in ameriške sile pa so si preko Belgije utirale svojo pot na zahodu. Dokončen poraz nacistične Nemčije je bil pred vrati in le nekaj mesecev pozneje se je druga svetovna vojna tudi uradno končala. Čas je bil torej primeren, da so se veliki trije sestali na Jalti in dorekli ureditev Evrope po koncu vojne.

Nemčijo so razdelili na štiri cone
Stalin, Churchill in Roosevelt so se dogovorili o demilitarizaciji in denacifikaciji nemškega rajha, Nemčijo pa so razdelili na štiri okupacijske cone. Vsako cono je nadzirala ena izmed treh sil, kljub Stalinovemu nasprotovanju in Rooseveltovim pomislekom pa so v zavezniški nadzorni sistem v Nemčiji vključili tudi Francijo, ki je tako dobila svojo okupacijsko cono v povojni Nemčiji. Poleg tega so Nemčiji naložili kazen 20 miljard ameriških dolarjev v reparacijah za škodo, ki jo je povzročila.

Trojica se je zavezala, da bodo pomagali državam, ki so bile pod nemško okupacijo, pri vzpostavitvi demokratičnih vlad, določili so tudi nove meje Poljske, ki je pridobila precej ozemlja na račun nemškega rajha. Dogovorili so se tudi o ustanovitvi mednarodne organizacije Združeni narodi, ki bi pripomogla k svetovnemu miru in bi preprečila podobno uničujočo vojno, nadaljevala pa naj bi delo, ki ga je po prvi svetovni vojni začelo Društvo narodov.

Sovjetska zveza na Jalti pokazala svojo moč
Med konferenco na Jalti se je zelo razločno pokazala politična moč Sovjetske zveze in od takrat dalje so urejanje mednarodnih zadev vse bolj prevzemale Sovjetska zveza in ZDA, Velika Britanija pa je ostala ob strani. Rusko uradno zgodovinopisje o tem obdobju pravi, da so morali zahodni zavezniki sprejeti dejansko vključitev srednje- in vzhodnoevropskih držav, ki jih je osvobodila sovjetska armada, v območje sovjetskega vpliva. Zahodni zgodovinarji o razlogih za tak tihi pristanek zaveznikov pravijo, da je Sovjetska zveza takrat osvojila že vse, kar je želela, in da bi ji to lahko preprečili le s silo, česar pa zavezniki niso želeli.

Konec ene vojne, druga že pred vrati
"Še danes občudujem, kako uglašena je bila konferenca na Jalti, zavezniške sile so delovale kot eno. Na Jalti sicer niso podpisali nobenega pomembnega dogovora, niso določili nobenih meja, a upanje, da si bo svet opomogel in da ne bo več ponavljal istih napak, je bilo veliko," je povedal Georgy Kumanyov iz centra za rusko vojaško zgodovino. "A to se žal ni zgodilo. Že ko so zavezniške sile podpisovale konec ene vojne, se je že začenjala druga - hladna vojna," je še dodal Kumanyov.

S konferenco na Jalti in s koncem druge svetovne vojne sta bila nacizem in fašizem torej poražena, s tem pa je nastopilo obdobje novih odnosov. Začel se je nov boj, hladna vojna, ki se ni bila z orožjem, ampak predvsem s pridobivanjem vpliva po svetu.

Po koncu hladne vojne, ki sta ga zaznamovala padec berlinskega zidu leta 1989 in razpad Sovjetske zveze leta 1991, je v Evropi zavel svež veter. Z vstopom večine nekdanjih sovjetskih satelitov v Evropsko unijo in zvezo Nato pa je nato Moskva dejansko izgubila tisto, kar je dobila na Jalti, čedalje bolj pa izgublja tudi vpliv tudi v nekdanjih sovjetskih republikah.

Nečak: Do danes ostalo tekmovanje med Rusijo in ZDA
Zgodovinar Dušan Nečak je za STA povedal, da je današnje razmerje sil v svetu zelo težko primerjati z nekdanjo jaltsko ureditvijo sveta, saj so bili mednarodni odnosi po koncu druge svetovne vojne leta 1945 bistveno drugačni od današnjih. "Danes se svet ne deli več kot takrat, ko je bil razdeljen na Vzhod in Zahod, na kapitalizem in komunizem oz. v dva ideološka bloka. V tem kontekstu je težko najti povezavo," je prepričan Nečak.

Ob tem dodaja še, da povezavo z današnjim razmerjem sil v svetu lahko morda najdemo v tem, da sta (Rusija in ZDA) ostala tekmeca, ki se še vedno bojujeta za vpliv. Pri tem še opozarja, da je Rusija v današnjem kontekstu v vseh pogledih v mnogo slabšem položaju, kot ga je imela Sovjetska zveza leta 1945.