Mineva 70 let od pobega okoli 600 taboriščnikov iz Jasenovca, kjer je bilo takrat zaprtih 1.073 ljudi. Od pobeglih jih je preživelo okoli sto.

Kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, so na spominski slovesnosti poudarili, da ne bi smeli dopustiti, da bi pozabili na žrtve ustaškega režima NDH-ja.

"Za mene je v drugi svetovni vojni obstajala samo ena hrvaška vojska, to so bili hrvaški partizani in partizani Hrvaške," je pred zbranimi dejal hrvaški premier Zoran Milanović (SDP). Spominske slovesnosti so se udeležili preživeli taboriščniki, zagrebški župan Milan Bandić in predstavniki verskih skupnosti, diplomatskega zbora in antifašističnih združenj.

Kolinda Grabar Kitarović ni prišla na slovesnost
V Jasenovcu pa ni bilo hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović (HDZ), kar nakazuje na nova nesoglasja v hrvaškem političnem vrhu. Predsednica države je sicer taborišče obiskala 22. aprila, na dejansko obletnico pobega zapornikov.

Na današnjo slovesnost pa je prišel odposlanec predsednice Branko Lustig, taboriščnik iz Auschwitza. Predstavil se je kot števila A 3317 in opisoval grozodejstva. "Delam vse, kar lahko, da ljudje razumejo, da so bile to ustaške enote, da so nemške enote v NDH-ju pisale in pošiljale note, v katerih so prosile naše ljudi, naj ne bodo tako okrutni v taboriščih, da jih to moti, ker ljudje bežijo v partizane," je po poročanju portala index.hr dejal Lustig.

Do živali bolj človeški kot do ljudi
"Ne moremo reči, da ni bilo fašizma, da ni bilo ustašev, da ni bilo zločina. Saj so ljudi klali na vsakem koraku, celo do živali so bili bolj človeški kot do ljudi," je dejal. "Enkrat so klali Rome, ki so imeli medveda. Ko so prišli do medveda, mu je klavec dejal, naj odide v gozd, ker nima nič s tem," je še dejal Lustig.

V Jasenovcu je bilo med letoma 1941 in 1945 ubitih več kot 83.000 ljudi. Žrtve so bili Srbi, Romi, Judje, Hrvati, antifašisti.

Slovesnosti tudi drugod po Evropi
Podobne slovesnosti so potekale tudi drugod po Evropi. V Nemčiji so se spomnili 70. obletnice osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen. Nemški predsednik Joachim Gauck se je ob tem britanski vojski zahvalil za osvoboditev nacističnega taborišča. Spominske slovesnosti se je udeležilo tudi okoli 70 preživelih.

Stephan Weil, ministrski predsednik Spodnje Saške, kjer je bilo taborišče Bergen-Belsen, je pozval, da nacističnih zločinov ne bi smeli pozabiti. Hkrati se je zavzel, da Nemčija odločno ukrepa proti katerim koli znakom rasizma, ksenofobije ali desničarskim skrajnežem. V tem taborišču je med letoma 1941 in 1945 umrlo več kot 50.000 taboriščnikov iz vse Evrope, med njimi tudi Ana Frank. Skupno so v taborišče pripeljali 200.000 ljudi.

Spominsko slovesnost ob osvoboditvi so pripravili tudi v nacističnem taborišču Flossenbürg na Bavarskem, kjer je med 96.000 interniranci umrlo najmanj 30.000 ljudi.

"Moramo nadaljevati boj svojih predhodnikov"
Spominski slovesnosti so pripravili tudi v Franciji. V nacističnem taborišču Struthof v Natzwillerju v Alzaciji je bilo zaprtih okoli 50.000 taboriščnikov. Predsednik Francois Hollande je posvaril pred pozabo na zločine. "Znanje zgodovine nas ne more obvarovati pred najhujšim. Antisemitizem in rasizem še vedno obstajata," je dejal Hollande.

Na spominski slovesnosti v središču Pariza predtem pa je francoski premier Manuel Valls dejal, da se boj proti barbarstvu še ni končal. "Ne da bi pozabili preteklost, moramo nadaljevati boj svojih predhodnikov," je dejal Valls.